Damjana Kolar

 |  Mladina 10  |  Kultura

Galerija sreča Abrahama

Visoki jubilej Mestne galerije Ljubljana, osrednje ljubljanske institucije, ki se ukvarja z galerijsko dejavnostjo

Mali plastiki Roža in Figura IX Petra Černeta

Mali plastiki Roža in Figura IX Petra Černeta
© Borut Krajnc

Mestna galerija Ljubljana bo letos jeseni stara 50 let. Gre za osrednjo ljubljansko institucijo, ki se ukvarja z galerijsko dejavnostjo in se je s svojo programsko podobo zapisala v zgodovino slovenske kulture, z razvejenim, mednarodno zasnovanim programom pa tudi v širši mednarodni likovni prostor.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Damjana Kolar

 |  Mladina 10  |  Kultura

Mali plastiki Roža in Figura IX Petra Černeta

Mali plastiki Roža in Figura IX Petra Černeta
© Borut Krajnc

Mestna galerija Ljubljana bo letos jeseni stara 50 let. Gre za osrednjo ljubljansko institucijo, ki se ukvarja z galerijsko dejavnostjo in se je s svojo programsko podobo zapisala v zgodovino slovenske kulture, z razvejenim, mednarodno zasnovanim programom pa tudi v širši mednarodni likovni prostor.

Njeni začetki segajo v december 1961, ko je uprava Jakopičevega paviljona, prvega namensko zgrajenega umetniškega razstavišča v Sloveniji, ki je stal v parku Tivoli, potem ko so ga morali zaradi gradnje železniške proge zrušiti, ostala brez razstavnih in poslovnih prostorov. Občasno je domovala na Mestnem trgu 2, razstave pa pripravljala v Domu JLA, nekdanjih prostorih Zavoda za urbanizem na Mestnem trgu 6, atriju Magistrata in Nebotičniku. Jakopičev paviljon so 22. novembra 1962 preimenovali v Mestno galerijo Ljubljana, nove galerijske prostore pa so v poslovni meščanski zgradbi na Mestnem trgu 5, prenovljeni po načrtih arhitekta Borisa Kobeta, slovesno odprli 25. oktobra 1963, in sicer z razstavo Likovna umetnost z NOB tematiko (1941–1963).

Mestna galerija je v bogati zgodovini pripravila več kot 830 samostojnih in skupinskih razstav, od tega tudi 91 gostovanj po Sloveniji in tujini. Leta 1996 je bila z darili in odkupi oblikovana stalna zbirka del na papirju, danes pa je v njej že več kot 200 del 73 domačih in tujih avtorjev.

Med pomembnejšimi razstavami velja poudariti denimo mednarodno razstavo Ameriški abstraktni akvarel in razstavo Roberta Rauschenberga Ilustracije iz Dantejevega pekla, ki ju je v letih 1964 in 1965 posredoval newyorški muzej MOMA. Leta 1970 so gostili zadnjo razstavo skupine OHO, leta 1989 in leta 1990 razstavo 150 let fotografije na Slovenskem v treh delih, leta 1993 razstavo skupine Neokonstruktivisti 1968–1972, ki jo je zasnoval Aleksander Bassin, leta 2001 razstavo Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, avtorsko delo zgodovinarja Staneta Bernika, leta 2006 pa denimo kuratorsko razstavo Sarivala Sosiča Vizualni nagovori: Postavitve likovnih razstav 20. stoletja v Sloveniji.

Od ustanovitve do leta 1989 je bila direktorica galerije Božena Plevnik, med letoma 1989 in 2009 jo je vodil Aleksander Bassin, leta 2009, ko se je Mestna galerija združila z Mestnim muzejem Ljubljana v zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane, pa je vodenje prevzela Alenka Gregorič. Poleg matičnih prostorov od leta 1996 kot enota Mestne galerije deluje tudi Bežigrajska galerija, leta 2002 se ji je pridružila še Bežigrajska galerija 2. Leta 2010 so dobili nove prostore v KC Tobačna 001 in marca 2011 začeli izvajati nov razstavni program. Programska usmeritev zadnjih let temelji na samostojnih predstavitvah domačih in tujih umetnikov ter na tematskih skupinskih razstavah, ki jih spremljajo številni dogodki – delavnice, predavanja, okrogle mize, s katerimi želijo javnosti čim bolje predstaviti izbrano temo.

Zdaj so torej dočakali 50-letnico in praznujejo jo z dokumentarno razstavo, na kateri je predstavljeno delovanje galerije od njene ustanovitve oziroma od preimenovanja Jakopičevega paviljona do danes. Na ogled so izbrana dela avtorjev, ki so s svojim ustvarjanjem zaznamovali programsko podobo galerije, pa tudi dokumentarno gradivo (fotografije, plakati, vabila, katalogi).

Razstavo je pripravila kustosinja Mateja Podlesnik, ki je pri konceptu sledila »sodobni dinamiki predstavitve likovnega in dokumentarnega gradiva, pri čemer so bila prvenstveno upoštevana likovna dela umetnikov z večkratnimi nastopi na razstavah v galeriji, pa tudi na gostovanjih v drugih kulturnih okoljih«. Kot še pravi Podlesnikova, na kronološko zasnovani razstavi sodeluje 99 umetnikov s po enim likovnim delom in le izjemoma z večimi. Med njimi je tudi več razstavljavcev, predvsem tujih avtorjev, zastopanih z deli iz stalne zbirke galerije in zasebnih zbirk.

Razstavo bosta pospremila obsežen zbornik o delovanju galerije in njeni razstavni dejavnosti z besedili različnih piscev, ki ga bodo predstavili 21. marca in mu bo vizualno podobo nadel grafični oblikovalec Ajdin Bašić, tudi sicer avtor premišljene celostne grafične podobe galerije, ter okrogla miza Pol stoletja Mestne galerije, ki bo 28. marca in na kateri bodo med drugim sodelovali Aleksander Bassin, Emerik Bernard, Stane Bernik, Dragica Čadež, Brane Kovič in Iztok Premrov.

In kaj se nam še obeta v letošnjem jubilejnem letu? Konec aprila bodo odprli skupinsko razstavo Podoba sreče v umetnosti, junija bo sledila skupinska mednarodna razstava TV, ki želi z umetniškimi projekti osvetliti moč televizijskega medija, oktobra sledi najpomembnejša mednarodna razstava, na kateri bodo predstavili italijanskega umetnika grškega rodu Jannisa Kounellisa, leto pa bo decembra sklenila razstava Dušana Mandiča.

Razstava:
50 let Mestne galerije Ljubljana
Kje: Mestna galerija Ljubljana
Kdaj: do 14. aprila 2013

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.