Podatki so nova nafta in nov bog

V letu 2012 je bilo na svetu ustvarjenih in razposlanih za 2800 milijard gigabitov podatkov

Kdor ima danes podatke in jih zna uporabiti, ne bo le obogatel, ampak bo znal izključiti naključja, napovedati prihodnost in jo z malo spretnosti tudi spremeniti. Podatki zato niso le nova nafta, ampak tudi nov bog. Njegovo ime je Big Data, v avstrijskem tedniku Profil piše Sebastian Hofer.

Big Data je najprej zelo veliko informacij. Študija, ki jo je objavil International Data Corporation (IDC), je bilo v letu 2012 na svetu ustvarjenih in razposlanih za 2800 milijard gigabitov podatkov. Za lažjo predstavo je to kitajski zid iz zgoščenk. IDC ocenjuje, da bo leta 2020 na novo ustvarjenih kar 14-krat več podatkov kot danes. Ti podatki so plačila s kreditnimi karticami, podatki o vremenu, podatki o zalogah podjetij in trgovin, fotografije na Facebooku, posnetki nadzornih kamer, podatki o iskanju na spletnem brskalniku Google, podatki o borznih poslih, ocene hotelov….

Nova kvaliteta te neurejene količine podatkov je v sposobnosti iz njih narediti različne zbirke in jih znati uporabiti. Kaj to pomeni? Jezen Američan vstopi v eno od trgovin, ker je njegova mladoletna hči prek spleta dobila na svoje ime reklamo za otroško hrano. Poslovodja se mu je opravičil in oče mladoletnice je odšel domov. Čez nekaj dni se je vrnil, tokrat je bil zaskrbljen, saj je med tem izvedel, da je njegova hči noseča. Trgovec je torej pred njim vedel, da bo dedek, ker analizira nakupovalne navade svojih kupcev in je zgolj seštel ena in ena.

Britanska trgovska družba Tesco se je zaradi vse bolj nepredvidljivih vremenskih razmer odločila uvesti lastno službo za napoved vremena. Tem napovedim prilagaja svojo ponudbo, saj potrošniki ob sončnem vremenu posegajo po drugih izdelkih kot takrat, ko dežuje, ob različnem vremenu nakupujejo različne količine. Tesco vremenu prilagaja zaloge, oglaševalske akcije, popuste. Ameriška trgovska družba Wal Mart svojo ponudbo prilagaja tudi na podlagi podatkov s socialnih medijev, kot sta Facebook in Twitter. Björn Bloching, izvedenec za Big Data v svetovalni hiši Roland Berger, je za Profil povedal, da je obdobje intuicije mimo, izvedenci so včerajšnji sneg.

Big Data so rentgenske naprave, ki so nameščene na vedno večjem kupu sena in z enim samim pritiskom na gumb pokažejo iglo. Big Data pa je tudi, ko je računalnik prečesal že toliko kupov sena, da ne potrebuje več rentgena, da bi našel iglo. »Naenkrat je naše celotno družbeno življenje mogoče predstaviti v številkah, ga je mogoče preračunati in z vedno boljšimi modeli analiziranja tudi predvideti,« pravi Rudi Klausnitzer, ki je ravnokar objavil knjigo Das Ende des Zufalls. Wie Big Data uns und unser Leben vorhersagbar macht (Konec naključja. Kako Big Data omogoča, da smo mi in naše življenje postali predvidljivi).

Big Data bo bistveno spremenil politiko, finance, znanost, raziskovanje, komuniciranje in naše vsakdanje življenje. Avstrijskega izvedenca pri tem preseneča, kako daleč smo v določenih panogah že prišli. Bolj kot smo povezani prek mrež, več o nas je mogoče analizirati in s tem tudi predvideti. Zgolj na podlagi osnovnih transakcij recimo lahko družbe, ki izdajajo kreditne kartice, ugotovijo, ali se bo par v prihodnjih mesecih razšel. Eden od podatkov za to je, da si ženska začne sama kupovati veliko nakita. To je mogoče ugotoviti na podlagi izkušenj, pa tudi z analizo podatkov, kajti če se je to zgodilo v tisoč primerih do zdaj, je zelo velika verjetnost, da bo tako tudi v tisoč prvem.

Chris Anderson, odgovorni urednik revije o tehnologijah Wired, je že pred štirimi leti napisal, da v času Big Data ne bo več potrebna nobena znanstvena metoda, nobene hipoteze in testi, potrebne bodo samo še analize podatkov, iskanje vzorcev, simulacije. Vsaka povezava je pomembna, četudi za njo ni nobene vzročne povezanosti. Rudi Klausnitzer ugotavlja, da danes podatki živijo, potujejo in se zbirajo, potem jih spet na novo pripravimo, zamenjamo in kombiniramo z drugimi podatki. Novo nafto rafiniramo in je vedno bolj prečiščena. Problem pri tem je, da računamo verjetnosti ali natančneje rečeno modele, na podlagi katerih je mogoče oceniti največjo verjetnost, kako se bo nekdo obnašal. To pomeni, da še preden zbolimo, smo že uvrščeni v skupino z veliko verjetnostjo, da bomo zboleli. »Sistem računalniškega preverjanja osumljencev, ki ga je v preteklosti uporabljala izključno država in še to v nujnih primerih, je postal običajna praksa,« opozarja Klausnitzer. Toda profesor na univerzi Harvard Viktor Mayer-Schönberger svari, da se predvidevanja obnašanja ljudi lahko kaj hitro končajo s kaznimi, ne da bi nekdo dejansko kršil pravila.

Enako nevarna je uporaba Big Data za delovanje tajnih služb. Predsednik ZDA Barack Obama je lani že podpisal Pobudo za raziskave in razvoj Big Data, na podlagi katere je šest ministrstev za raziskave podatkov zagotovilo 200 milijonov dolarjev. K temu znesku je ministrstvo za obrambo dodalo še 250 milijonov dolarjev na leto. Namen te pobude je, da bodo odločitve na podlagi analize in povezav velikih količin podatkov sprejemali stroji, kar se v finančnem svetu, kjer računalniki trgujejo med seboj, že dogaja.

»Opazovanje in odločanje smo v številnih primerih že prenesli na stroje, ki smo jih naredili tako hitre in učinkovite, da so nam v veliki meri ušli izpod nadzora,« pravi Klausnitzer. Zaradi tega potrebujemo New Deal za podatke oziroma dogovor, kako ravnati s podatki in algoritmi. Prvi korak k temu je evropska direktiva o varstvu podatkov, ki jo zahteva evropski parlament. Toda duh je ušel iz steklenice. Poiskati je treba konsenz, kaj bomo naredili. Določiti je treba meje, njihova prekoračitev pa mora biti kazniva.