Finančni minister iz davčne oaze

Imenovanje Jacka Lewa pomeni podporo za nadaljevanje do bank velikodušne politike v kombinaciji s politiko zategovanja pasu za navadne državljane v Evropi

Kajmanski otoki so v zadnjih letih postali tako znani kot davčna oaza za podjetja, banke in sklade hedge, da te institucije skupaj s peščenimi plažami v svojih katalogih ponujajo kot turistične atrakcije. Med temi atrakcijami je tudi poslovna stavba na ulici South Church Street 335 v glavnem mestu George Town, ki se imenuje Ugland House. V njej ima sedež kar 18.857 družb. Približno polovica jih izhaja iz ZDA. To je poslovni svet, enak enemu od cirkuških avtomobilov, v katerem je več klovnov, kot mislite, da jih je mogoče stlačiti vanj. Leta 2009 je predsednik ZDA Barack Obama dejal, da je Ugland House bodisi največja zgradba na svetu bodisi največja davčna prevara na svetu.

Isti Obama zdaj predlaga za novega državnega sekretarja za finance Jacka Lewa, ki je kot izvršni direktor finančne družbe Citigroup investiral 56 tisoč dolarjev v sklad Citigroup Venture Capital International, ki ima sedež v Ugland House. Leta 2009, ko je postal član Obamove administracije, je Lew to naložbo prodal. Ko so ga med zaslišanjem za državnega sekretarja za finance letos v senatu vprašali, ali ve, da ima Citigroup na Kajmanskih otokih podružnice (teh je skupaj s skladom, v katerega je Lew investiral, 121), je Lew hladno odgovoril: »Ne poznam nobene konkretne podružnice Citigroup na Kajmanskih otokih«.

Publicist Michael Winship na spletni strani BillMoyers enako kot Bloomberg News ugotavlja, da je to nenavadno, kajti Jack Lew je bil izvršni direktor in pristojen za družbo Citi Global Wealth Management, leta 2008 pa se je preselil v družbo Citi Alternative Investments, »ki je milijarde dolarjev investirala v sklade zasebnega kapitala in hedge sklade«, ukvarjala se je s posli, ki so na Kajmanskih otokih enako znani kot koktajl Pina Colada.

Lew je večkrat zatrdil, da ni bil odgovoren za investicijske odločitve Citigroup. Winship piše, da je 56 tisoč dolarjev res kapljica v primerjavi z 11.500 milijardami dolarjev, ki so naloženi v davčnih oazah po svetu, a kot je na zaslišanju v senatu opozoril republikanski senator iz Iowe Chuck Grassley, je Lew na Kajmanske otoke dejansko nakazal več denarja, kot običajni Američan zasluži v enem letu. To je problem. Ni dvoma, da je Jack Lewspodoben človek in predan državni uradnik, toda kot dosedanji sekretarji za finance (Robert Rubin, Henry Paulson, Timothy Geithner) je tako močno povezan z Wall Streetom in vlado, da ima zelo malo razumevanja za milijone državljanov, ki se prebijajo iz meseca v mesec, opozarja Winship. Zaradi tega gotovo ne bo veliko premišljeval, ko bo prišel naslednji finančni zlom in bodo banke spet prosile vlado, naj jih rešuje z davkoplačevalskimi dolarji.

A visok položaj v Citigroup kot eni od finančnih institucij, ki so zakuhale sedanjo finančno in gospodarsko krizo, in nakazilo denarja na Kajmanske otoke še ni vse, kar je sporno pri Jacku Lewu. Michael Winship navaja, da mu je neprofitna univerza New York takrat, ko je postal njen podpredsednik, dala za več kot milijon dolarjev hipotekarnih kreditov, ko pa se je odločil oditi na Citigroup, pa je od nje dobil 685 tisoč dolarjev odpravnine. Ves ta denar je dobil v času, ko je univerza New York občutno povečala šolnino in je študentom priporočala, da je najboljši ponudnik kreditov za študij nihče drug kot Citigroup. V času, ko je bil Lew na vodilnem mestu v Citigroup, je ta skupina prejela 45 milijard davkoplačevalskih dolarjev kot pomoč države pred bankrotom.

Novinar Timothy A. Canova je že decembra lani v The American Prospect napisal, da bo z imenovanjem novega sekretarja za finance imela bela hiša prvo priložnost pokazati, ali res namerava spremeniti politiko tako, da bo navadni državljan z glavne ulice zanjo postal bolj pomemben kot finančna oligarhija z Wall Streeta. Barack Obama je lani na prvi konferenci za novinarje po vnovični izvolitvi za predsednika ZDA namreč dejal, da so mu volivci podelili mandat, da pomaga družinam iz srednjega razreda in tistim, ki želijo postati srednji razred. Zato bo glavna naloga njegovega drugega mandata odpiranje delovnih mest na področju proizvodnje, posodobitev javnih šol in infrastrukture.