Majda Potrata: "Družba se spreminja, zato je treba posodabljati tudi zakone."

Pred kratkim je posameznica, ki zaradi zdravstvenih težav ne more zanositi, brez uspeha ustavno sodišče prosila za presojo leta 2001 sprejetega zakona o umetni oploditvi, ki ji onemogoča zdravljenje. Vi ste začeli zbirati poslanske podpise za ustavno presojo tega zakona in pobudo predstavili na dan žena. Namerno?

Drži. Socialni demokrati imamo 8. marec za praznik doseženih socialnih, političnih in ekonomskih pravic žensk. Ustavno sodišče je zahtevo pobudnice zavrnilo, ker naj ne bi izkazovala pravnega interesa. V državnem zboru je več kot 30 poslank, zato se mi je to zdela idealna priložnost za ugotovitev, ali smo se sposobne poenotiti ne glede na stranko. Gre za vprašanje diskriminatornega obravnavanja žensk glede na njen stan, ki se tiče vseh žensk.

Kakšnega odziva ste bili deležni pri ženskah iz strank odhajajoče koalicije?

Pismo sem osebno pošiljala vsem poslankam in od teh le iz skupine SDS nobena ni odgovorila niti na elektronsko sporočilo. Res pa je, da sem se z ustnim vprašanjem od SDS obrnila samo na gospo Romano Tomc. Ena izmed poslank, ki je sprva odrekla podporo, je naknadno dodala svoj podpis. Sicer pa od nobene kolegice nisem zahtevala, naj pojasni svojo odločitev, ker spoštujem pravico do svobodne izbire.

Kako torej kaže s podpisi?

Podpisov je dovolj, ker so jih dodali tudi poslanci iz skupin, v katerih so podpori naklonjene poslanke.

Med mnogimi evropskimi državami je Hrvaška lani sprejela zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, tudi samskih žensk …

Zdi se mi, da nas je na področju zmanjševanja diskriminacije Hrvaška v nekaterih pogledih krepko prehitela. Ravno določbe tega zakona, ki izrecno dovoljujejo postopke z biomedicinsko pomočjo za samske ženske, je eno takih področij. Tudi španska zakonodaja je zelo odprta do teh vprašanj, drugih niti ne bom naštevala.

Kakšna so vaša pričakovanja, glede na to, da je v zadnjem letu ustavno sodišče s svojimi odločitvami večkrat presenetilo?

To, da je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok vezana na posameznika oziroma posameznico, ne na par, se mi zdi tako zelo pomembno vprašanje, da si želim slišati odgovor ustavnega sodišča, ki ga štejem za najvišjega varuha človekovih pravic v državi.

Menite, da bi imela danes sprememba zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo večjo podporo kot leta 2001, glede na to, da se je vmes zgodil družinski zakonik, ki je, kljub padcu na referendumu, odprl polje javne razprave in prinesel premike v razmišljanju o pravicah posameznika?

Pri odločitvi, da referendum o družinskem zakoniku dovoli, se je ustavno sodišče sklicevalo tudi na tradicionalne poglede v slovenski družbi. Zame je ta presoja priložnost za ugotovitev, ali se je vzdušje, pripravljenost za to, da storimo korak naprej v zakonodaji, kaj povečala. Družba se spreminja, zato je treba posodabljati tudi zakone.