Boris Bajc: "Sodelovanje s Fructalom je postalo tradicija, ki v tej dolini obstaja že 40 let."

Kakšno je razpoloženje med vipavskimi sadjarji, ki jim je v začetku meseca Fructal sporočil, da ne bo več odkupoval njihovih breskev?

Ponuja se več rešitev. Z večjimi trgovci se že pogovarjamo, da bi del breskev ponudili na police, vendar se bojimo, kakšne količine bodo lahko temu namenjene. Ostajamo optimistični in si prizadevamo, da bi čim več breskev plasirali na trg, saj lahko le tu iztržimo njihovo pravo ceno. Tako znotraj kot zunaj Slovenije. Pri tem moramo jasno poudariti, da imamo še vedno pravno veljavno pogodbo s Fructalom. Dokler je ne razveljavijo, ne moremo podpisovati novih z novimi partnerji.

Imate že koga v mislih?

Veliko se pogovarjamo, vendar o novih partnerjih še ne morem govoriti.

Menite, da sta bili odločitev za dolgoročne nasade breskev in navezanost zgolj na eno podjetje napaki?

Sodelovanje s Fructalom je postalo tradicija, ki v tej dolini obstaja že 40 let, zato se nihče ni pretirano spraševal o tem. Vezanost na zgolj enega odkupovalca je bila gotovo napaka. Do tega je prišlo tudi zato, ker je po letu 2007 Fructal ponujal najvišjo ceno za breskve in smo se nanj še bolj navezali. Vložek dela za konzumno breskev je namreč znatno večji kot za predelavo v Fructalu.

Se je kdaj razmišljalo o sodobni zadrugi ali podobnem združenju, ki bi Fructal in sadjarje trajno povezala v dobro vseh in ne bi prišlo do vseh teh težav?

Nikoli ni prišlo do zlorabljanja, seveda je bila cena odvisna od letine, večjih odstopanj pa ni bilo. Zaradi korektnega in tesnega sodelovanja se o drugačnem združevanju ni nikdar razmišljalo.

Kako glede na izkušnjo s Fructalom ocenjujete kapital iz tujine kot dolgoročno rešitev za slovensko gospodarstvo?

Tuje trgovske verige že prevzemajo naše strukture, težko pa bi se opredelil, ali so tuji lastniki boljši ali slabši od domačih. Imamo dobre in slabe primere. Tu ni univerzalnega odgovora. Tudi nova uprava Fructala se obnaša tržno in išče čim boljše, cenejše surovine na trgu.

Z njihovega vidika je to sicer razumljivo, pridelovalcem pa prinaša negotovost …

Kar se dogaja, vsekakor ni prav. Nekatere naše pogodbe so veljavne celo do leta 2025, vendar je njihovo upoštevanje oziroma neupoštevanje pravno vprašanje. Razumemo, da ima Fructal upravo, ki je plačana zato, da razmišlja. Kakšno pa to bo, je odvisno od lastnika. Na ravni poslovnega odnosa pa pričakuješ spoštovanje podpisanih pogodb.

Zakaj se lokalno okolje ni odločilo za vstop v lastniško strukturo Fructala, ko je bil še čas za to? Zakaj so ga pustili na trg?

Na to vprašanje ni mogoče enoznačno odgovoriti. V letih pa smo s sodelovanjem ustvarili mit, da je vse sadje, uporabljeno v Fructalu, lokalno. Žal pa že od prestrukturiranja leta 1992 družba ni imela sreče z upravami. Te so se menjale glede na lastnika, nobena pa ni imela prave vizije o pozicioniranju blagovne znamke na trgu.