Neustavno varčevanje pri upokojencih

Ustavno sodišče je vladi povedalo, da smo pred zakonom vsi enaki

Ustavno sodišče je sedem mesecev po tem, ko je od varuhinje človekovih pravic dobilo pobudo, naj odloči o delih zakona o uravnoteženju javnih financ, s katerimi je določeno znižanje pokojnin za nekatere upokojence, ki del pokojnine dobivajo iz proračuna, te razveljavilo.

Kot je poudaril zdaj že nekdanji minister za delo Andrej Vizjak, ustavno sodišče a priori ne zavrača možnosti posega v pokojnine, ki se izplačujejo iz proračuna, če državi grozijo gospodarske težave. Sodišče ni nasprotovalo niti merilu, na podlagi katerega je vlada znižala pokojnine, »ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih«. Težave so bile v tem, da se vlada svojega merila ni dovolj strogo držala (upokojenci, ki so prispevke plačevali v sklade drugih republik), da ni upoštevala ustavno zavarovanih skupin (vojni veterani in žrtve vojnega nasilja), da je znižala pokojnine tistim, za katere je sama kriva, da niso plačevali prispevkov (politični zaporniki in administrativno upokojeni), ter da je iz znižanja brez utemeljenega razloga izvzela nekatere skupine (pripadniki teritorialne obrambe).

Ustavno sodišče je vladi končno nedvoumno povedalo, kar so številni strokovnjaki trdili od lanske pomladi: razvrstitev upokojencev v 143. členu ZUJF-a je arbitrarna in zato v nasprotju s 14. členom ustave, ki pravi, da smo pred zakonom vsi enaki.

Vizjak trdi, da je izbiranje, katerim skupinam »proračunskih« upokojencev znižati pokojnine, zaradi naglice pri pisanju zakona potekalo po nedorečenih merilih. Lahko smo veseli, da to ni res in da so razvrščanje dejansko vodili ideološki razlogi. Če so na ministrstvu samo za sekundo res verjeli, da je v skladu z ustavo in zakoni, če znižaš pokojnine borcem NOB in političnim zapornikom, pripadnikom teritorialne obrambe in duhovnikom pa ne, potem bi morali še enkrat prebrati ustavo.

Ustavno sodišče je presojalo le o navedenih skupinah upokojencev, ne pa o vseh več kot dvajsetih skupinah, ki so jim maja lani znižali pokojnine, a je znižanje razveljavilo za vse. Vizjak zato svetuje, naj se pri tem projektu vztraja, vendar naj se bolje premisli, katerim »privilegiranim« upokojencem vzeti.

Trdi namreč, da bo vrnitev pokojnin na prejšnjo višino državo stala 22 milijonov evrov na leto in da tega denarja v proračunu ni. ZUJF je za 100 do 350 evrov znižal pokojnino več kot 26 tisoč upokojencem, s čimer je lani država prihranila 18,5 milijona evrov. Kot opozarjajo v uradu varuhinje, bi enak znesek privarčevali z znižanjem vseh okoli 600 tisoč pokojnin za 0,7 odstotka.

Še dobro, da Vizjak ni več minister. Ustavno sodišče je lahko dele zakona le razveljavilo in ne odpravilo, to pomeni, da ni moglo odločiti, naj se denar oškodovanim vrne. Od nove vlade je odvisno, ali bo krivica v celoti popravljena.