Zadnja nespodobna dejanja vlade

Jim delamo krivico? Jih ponižujemo? Živijo člani stranke SDS danes v apartheidu? Minister Zvone Černač je ta teden komentiral očitke, da naj bi kot minister v odhajanju politično kadroval. Černač je pred kratkim bivšo poslanko NSi Mojco Kucler Dolinar, generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča in Franca Pojbiča, člana SDS ter vodjo lokalnega odbora združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, imenoval za načelnike upravnih enot Ljubljana, Grosuplje in Ribnica. Po ministrovi oceni pri tem ni šlo za politično kadrovanje. Ampak kvečjemu za pomoč diskriminiranim: »Včasih so govorili,« je dejal, »da črnci niso enako sposobni kot belci, in so jih na tak način negativno stigmatizirali … Danes pa se ta podobna stigmatizacija dogaja po politični pripadnosti. Se pravi, člani določene politične stranke po tej logiki enostavno niso enako sposobni kot vsi ostali. To je nesprejemljivo. In to ne gre.« Minister Černač je želel sporočiti, da je javnost prekomerno kritična do določenih sposobnih kadrov, zgolj zato, ker so člani stranke SDS.

Poglejmo si Franca Pojbiča, tretjega izmed treh omenjenih. Pojbiča je vlada pred kakšnim mesecem sprva imenovala za v. d. direktorja agencije za varnost v cestnem prometu. Ker smo v Mladini zapisali, da ima Pojbič približno toliko znanja o varnosti v cestnem prometu kot kak povprečen voznik avtomobila, nam je poslal svoj življenjepis z zahtevo, da ga v celoti objavimo. Ob tem je zapisal, podobno kot Černač, da imajo vsi državljani »pravico do dela« in da v ustavi ne piše, da »člani SDS te pravice nimamo«. Kaj torej piše v njegovem življenjepisu? France Pojbič je med letoma 1978 in 1982 študiral »zveze« v beograjskem centru visokih vojnih šol JNA, na Vojni akademiji kopenske vojske. Kasneje je bil deset dni v ZDA (Naval Postgraduate School) in pol leta v Nemčiji, kjer se je učil nemščine (Bundesspracheamt). Kaj pa delovne izkušnje? Pojbič je bil deset let poveljnik v enotah JLA. Nato pa je med letoma 1991 in 2009 vodil sektor za opremljanje in sektor za razvoj in raziskave na obrambnem ministrstvu ter postal samostojni podjetnik. Pojbiča nihče ne diskriminira, Pojbič je danes celo eden najpomembnejših kadrov, kot piše v življenjepisu, je tudi »član najožje delovne skupine za izdelavo ’bele knjige’, ki bo osnova za spremembo učnih in drugih načrtov za programske vsebine iz domoljubja in državljanske vzgoje«.

In tudi ostala dva, Predalič in Kuclerjeva, v postopku imenovanja na čelo upravnih enot nista bila diskriminirana. Ravno nasprotno. Po zakonu bi lahko razpis za načelnika ljubljanske upravne enote objavili šele avgusta, razpis za načelnika upravne enote Grosuplje pa julija letos, a so na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, ki ga je vodil Zvonko Černač, pohiteli in postopke sprožili že sedaj. A to še ni vse. Preden jih je namreč njihov kolega Zvone Černač imenoval za pet let na tako pomembna delovna mesta, so morali vsi imenovani še skozi zaslišanje v uradniškem svetu. In tudi v uradniškem svetu jim ni nihče nagajal. Uradniški svet smo v Sloveniji dobili leta 2003 zato, če citiramo iz ustanovnih aktov, da bi z njegovo pomočjo razvijali takšen sistem javnih uslužbencev, »ki bo ob zakonitosti zagotavljal predvsem strokovnost, politično nevtralnost ter nepristranskost pri opravljanju javnih nalog«. Štirinajst članov uradniškega sveta, katerega naloga je, da oblikuje posebne natečajne skupine za vsak razpis, imenujejo vlada, predsednik države, sami uradniki in sindikat. Te natečajne skupine morajo nato preveriti strokovno usposobljenost posameznega kandidata.

Pojbič in Predalič sta »izpit« za načelnika upravne enote opravila v komisiji, ki ju je vodil kar njun strankarski kolega Kory Golob, sicer namestnik vodje Janševega kabineta.

Sliši se težko. Toda Pojbič in Predalič sta ta »izpit« opravila v komisiji, ki ju je vodil njun strankarski kolega Kory Golob. Obramboslovec Kory Golob je član nadzornega odbora ljubljanske SDS, predvsem pa je (bil) namestnik vodje kabineta predsednika vlade Janeza Janše. Predalič je z njim sedel v službi. Videla sta se vsak dan in ne samo 27. februarja na »obravnavi pred posebno komisijo«, kot je postopek javno opisal Predalič.

Ves primer je pravzaprav še bolj absurden. Član uradniškega sveta je tudi sam Božo Predalič. Vlada lahko namreč v uradniški svet imenuje štiri predstavnike. In med tem ko je Pahorjeva vlada pred nekaj leti tja imenovala strokovnjake, recimo dr. Boštjana Brezovnika, docenta s področja javne uprave na mariborski pravni fakulteti, Diano Milivojević s primorske Fakultete za management, pa dr. Polono Kovač z ljubljanske fakultete za upravo, je Janševa vlada marca lani poleg Koryja in Predaliča tja imenovala tudi Rada Likarja, ki je nedavno postal poslanec SDS v državnem zboru (tja je prišel namesto Andreja Širclja). Ni videti, da bi bili člani SDS hudo diskriminirani.

»Tudi sam sem bil presenečen, ko je ta vlada v uradniški svet imenovala nekaj članov po strankarski liniji. Mi smo jih na začetku seznanili o tem, kakšno je naše stališče in kako mora delovati uradniški svet. In ravno tako smo jih opozorili, da ni ravno higienično, če so vidni člani stranke tudi predsedniki komisije, ki odloča o primernosti drugega člana stranke,« nam je dejal dr. Mitja Horvat z ljubljanske Pravne fakultete, ki je prav tako član uradniškega sveta. A očitno to opozorilo ni zaleglo, kajti sam Predalič je letos vodil kar nekaj pomembnih natečajnih komisij, ki so na koncu izbrale po očitnem političnem ključu. Predalič je recimo izbiral najprimernejšega direktorja vladne službe za zakonodajo (izbran je bil Gašper Dovžan, ki je pomagal pri referendumu o družinskem zakoniku), pa direktorja arhiva (Jožeta Dežmana), pomagal je izbirati celo vrsto direktorjev direktoratov ter generalnih sekretarjev …

Odkar je vlada Janeza Janše začela razpadati, je moral uradniški svet po navodilih ministrstev oblikovati skoraj 39 posebnih natečajnih komisij. Tudi za tiste kadre, ki jim mandat poteče konec letošnjega leta.

Kako diskriminirani so torej politiki danes? Pred letom dni je dr. Bojan Bugarič z ljubljanske Pravne fakultete odstopil iz ene od teh posebnih komisij prav iz protesta, ker naj bi vlada Boruta Pahorja v odhajanju razpis izvedla v času, ko je bilo že znano, da je z njo konec. Odkar je vlada Janeza Janše letos začela razpadati, je moral uradniški svet po navodilih ministrstev oblikovati 39 posebnih natečajnih komisij. Tudi za tiste kadre, ki jim mandat poteče konec letošnjega leta, kot je recimo načelnik ljubljanske upravne enote. »Nisem vedel, ali naj kar vstanem in grem. Moj generalni pomislek je bil, zakaj delamo to sedaj, zakaj vse te kandidate izbiramo dobesedno na zalogo, saj bi lahko razpise izvedli kasneje,« nam je dejal Drago Ščernjavič, predstavnik uradnikov, ki je med drugim sedel v komisiji, ki je izbrala dva primerna kandidata za načelnika upravne enote Ljubljana.

Nekdanji minister Černač zato nima prav. Dejansko bi moralo biti ravno nasprotno. Ne samo, da člani političnih strank ne bi smeli biti pozitivno diskriminirani, ampak bi morala zanje veljati veliko strožja merila kot za vse ostale. Iz vrste razlogov. Recimo zato, ker so javne osebnosti. Slovenija, kot pravijo sociologi, ima tako ali tako težave zaradi prevelikega pomena neformalnih zvez in poznanstev, ki prepogosto prevladajo nad čisto formalnimi povezavami, ki so temelj demokracije. In tako kot mora biti država najboljša plačnica storitev, če se želi boriti proti plačilni nedisciplini, bi morali biti tudi državni natečaji nesporno enaki za vse. Ne pa, da postajajo navadna farsa, kjer je vse že vnaprej znano in zaigrano.