22. 3. 2013 | Mladina 12 | Kultura
Proti toku
Brazilska umetnica Renata Padovan se s svojim delom bori proti uničevanju rek
Renata Padovan je v svojih delih vedno kritična do družbenega dogajanja.
© Uroš Abram
Čeprav ima Renata Padovan 56 let, je umetnica šele dobro desetletje. V brazilskem Sao Paolu je diplomirala iz družbenega komuniciranja, a ji je bilo že ob koncu študija jasno, da delo v oglaševalski agenciji, kjer se je kalila, ni zanjo. Specializirala se je za publicistiko, se preusmerila v televizijsko produkcijo in se med drugih ukvarjala s pripravo eksperimentalnih videov. Že pred tem je veliko prostega časa namenila fotografiji, risanju, obiskovanju likovnih tečajev, a nikoli ni pomislila, da bi se profesionalno ukvarjala samo z umetnostjo. Delno tudi zato, ker se je poročila in je mama treh sinov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Kultura
Renata Padovan je v svojih delih vedno kritična do družbenega dogajanja.
© Uroš Abram
Čeprav ima Renata Padovan 56 let, je umetnica šele dobro desetletje. V brazilskem Sao Paolu je diplomirala iz družbenega komuniciranja, a ji je bilo že ob koncu študija jasno, da delo v oglaševalski agenciji, kjer se je kalila, ni zanjo. Specializirala se je za publicistiko, se preusmerila v televizijsko produkcijo in se med drugih ukvarjala s pripravo eksperimentalnih videov. Že pred tem je veliko prostega časa namenila fotografiji, risanju, obiskovanju likovnih tečajev, a nikoli ni pomislila, da bi se profesionalno ukvarjala samo z umetnostjo. Delno tudi zato, ker se je poročila in je mama treh sinov.
Nato so ji prijatelji, mnogi med njimi tudi sami umetniki, ki so opazovali njeno ustvarjanje, predlagali, naj se vpiše na študij umetnosti. Pri dobrih štiridesetih letih je s podporo brazilskega ministrstva za kulturo vpisala magistrski študij umetnosti na Chelsea College of Art and Design v Londonu.
Do svojih umetniških stvaritev je strastna. Danes, pravi, je to prvi pogoj, da sploh lahko delaš na področju umetnosti. Trg je tako zasičen in diktatorski, da se v njem, če dvomiš o sebi, izgubiš in nimaš osnovnih možnosti za uspeh.
V svojih delih na velikih površinah raziskuje linije, ki ustvarjajo meje prostora, označujejo teritorij in ga razdvajajo, pri ustvarjanju pa se vedno prepušča toku dogodkov. Leta 2008 je na Norveškem želela ustvariti denimo veliko risbo v snegu. Predstavljala si je, da bodo tla trdno zmrznjena in bo lahko s pomočjo rdeče želatine na zasneženo planoto zarisala linije in meje. Ker je imela v mislih vročo želatino, bi ta lahko ustvarila globoke sledi v ledu. Na koncu zaradi močnega sneženja in vetra linije rdeče želatine na snegu niso bile ravne, temveč delno zapackane. Postale so podobne ranam, ker pa jih je vztrajno prekrival novo zapadli sneg, so se do večera spremenile v blede lise, podobne brazgotinam. Umetniško delo, ki ga ima tako kot mnoge druge ovekovečenega na videu, spominja na krvave sledi, ki na obalah ostajajo po lovljenju tjulnjev.
Gradbišče tretjega največjega jeza na svetu na reki Xingu; ovekovečila ga je, ko je „na črno“ vstopila v zaščiteni park.
© Renata Padovan
V svojih delih, ki jih najpogosteje zaokroža z video in zvočnimi instalacijami, je vedno kritična do družbenega dogajanja. V enem svojih projektov je posnela brazilske imigrante, ki jih je prosila, naj zapojejo otroško pesem v svojem maternem jeziku. Nedavno pa se je lotila cikla projektov, poimenovanega Yiara, v katerih proučuje uničevanje rek. Pod drobnogled je vzela reko Xingu v Braziliji, na kateri bo kmalu zgrajen tretji največji jez na svetu. Gradnja je v načrtu že več desetletij, a so bila do danes nasprotovanja javnosti vedno dovolj udarna, da se to ni uresničilo. Izpeljava gradbenega projekta bo prinesla nepopravljive posledice za domorodna ljudstva, ki tam živijo, paradoks pri vsem pa je, da je narodni park Xingu zaščiteno območje v njihovi lasti.
Padovanova se je projekta lotila zelo brezskrbno in imela pri tem tudi veliko sreče. Ko je iskala vodnika, ki bi jo s čolnom peljal do nastajajočega jeza, je naletela na človeka, ki jo je povezal še z domorodci, s katerimi je potem preživela nekaj dni. Vse se je odvilo precej pustolovsko. Če bi poskušala v park priti po uradni poti, bi na dovoljenje za vstop lahko čakala tudi dva meseca.
Gradbišče jeza sredi zaščitenega parka je, ko ga vidiš v živo, šokantno in te hkrati užalosti, saj mogočna podrta drevesa že nakazujejo nastajajočo škodo, pravi Padovanova. O tem priča tudi njen umetniški projekt in njegov del, dva videa, ki sta nastala s pomočjo kamer, privezanih na čoln, si bomo ob spremljavi zvokov reke in glasov domorodnega ljudstva lahko v sredo ogledali tudi pri nas. Predstavila ju bo v ljubljanski galeriji Kapelica v okviru koncertno-performativnega cikla ZVO.ČI.TI so.und.ing. Njeni predstavitvi bo sledil še zvočni performans Braneta Zormana Hidden Materia II. ali elektroakustična skladba za dva računalnika in več omreženih kontrolerjev.
Glede na osuplost, ki jo je Padovanova doživela ob pogledu na razdejanje ob reki Xingu, bo v prihodnje gotovo odpotovala tudi do kitajske reke Jangce, kjer je znameniti največji jez na svetu – Jez treh sotesk. Drugih rek, vključenih v cikel Yiara, še ni določila, žal pa na svetu rek, na katerih ljudje izvajajo premalo domišljene ukrepe z uničujočimi posledicami, ne manjka.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.