Območje evra je imperij z enim vladarjem in mnogimi podjarmljenimi

Gospodarska kriza na Cipru sledi grški tragediji, ki se je dogajala lani. Tokat je problem večji. Mednarodna trojka od vlade v Nikoziji zahteva drakonske ukrepe na bančnem področju, ki bodo prizadeli vsakdanje življenje ljudi na otoku tako zelo, kot si pred krizo niso predstavljali. Obdavčitev večjih bančnih vlog, zaprtje bank in omejitve za dvige gotovine in nasploh nakazila denarja, so ukrepi brez primere v kateri od držav, članic EU, piše na spletni strani Counterpunch britanski zgodovinar Deepak Tripathi.

Za Ciprčane je to ponižanje, počutje, ki pogosto ostane zelo dolgo. In ukrepi, zaradi katerih se ljudje počutijo ponižane, lahko povzročijo na dolgi rok bistveno več problemov, kot jih na kratki rok rešijo. »Ni lepo videti dva ali tri ljudi, ki so polovico mlajši od vas, priti sem zato, da med rokovanjem s predsednikom govorijo 'to morate narediti, ali pa boste propadli'. Zelo boleče je to za nekoga, ki je bil pravkar izvoljen,« razlaga Chris Pavlou, dosedanji predsednik uprave banke Laiki, ki jo bodo zaprli.

Sedanjo krizo območja evra po oceni Tripathija bolj povzroča politika kot gospodarstvo. Ker jo v jeseni čakajo volitve, nemška kanclerka Angela Merkel spet ni bila pripravljena na kompromise. Podobno so se obnašali tudi na Evropski centralni banki v Frankfurtu in evropski komisiji v Bruslju. Ciprska kriza potrjuje, da je evro dejansko problematična valuta in nič ne kaže, da bo mogoče probleme, s katerimi se sooča, rešiti. Preživetje evra je odvisno od ene same države članice, to je Nemčija, ki je najmočnejša država v EU.

Prevlada Nemčije evru zagotavlja obstoj na kratek rok, na dolg rok pa celoten projekt postavlja pod vprašaj. Sledi ji lahko le še Francija, zato območje evra ni skupnost enakopravnih, ki imajo skupno valuto prostovoljno, ampak je imperij z enim vladarjem in mnogimi podjarmljenimi. Gospodarska kriza, ki se širi v območju evra je zaskrbljiva, saj razdvaja evropski kontinent. Nastaja vse več skrajnih desničarskih in nacionalističnih gibanj, ki vladajočo elito potiskajo vse bolj na desnico. To se dogaja do takšne mere, da so ljudje vse bolj razočarani.

Deepak Tripathi pravi, da je zato na mestu vprašanje, kako daleč so vladajoče elite še pripravljene iti pri zaostrovanju teh napetosti. Naraščajoče nezadovoljstvo ljudi je namreč razlog za nestabilnost in konflikte, kar je povsem v neskladju z enotnostjo in mirom, zaradi katerih je EU pred 60 leti nastala.