Neenakost zvišuje stopnjo korupcije

Korupcija ni omejena le na politiko, najdemo jo povsod

»Predstavljajte si, da ste politik sredi zahtevne kampanje, s katero želite volivce prepričati, da si zaslužite vnovično izvolitev. Iskreno verjamete v nizko obdavčitev za podjetja in investitorje. Vaš tekmec hoče povišati davke za premožne, da bo lahko zbral dovolj denarja za plačevanje enakih socialnih storitev za vsakogar. Sredi volilnega cikla korporacije porabijo milijone dolarjev za oglase z nepoštenimi napadi na vašega tekmeca. Njegova kampanja se sesuje, vi prepričljivo zmagate,« svoj članek o posledicah neenakosti za družbo na spletni strani Inequality.org začne Salvatore Babones, predavatelj sociologije in socialne politike na univerzi Sidney v Avstraliji.

»Po začetku novega mandata najprej poskrbite za davčne olajšave za dobičkonosne korporacije in njihove vodilne. Po koncu mandata se upokojite. Že dan po upokojitvi ste imenovani v nadzorne svete osmih različnih korporacij. Vsaka od teh korporacij vam za šest sej na leto plača 150 tisoč dolarjev, kar pomeni, da za manj kot 50 dni dela prejmete 1,2 milijona dolarjev na leto. Preostanek vašega življenja dobro živite in igrate golf. Je to nezakonito? Zagotovo ne. Nasprotno, to je vsakdanja praksa. Je to korupcija? To pa je odvisno, kako razumete korupcijo,« piše Babones.

Po njegovih besedah zelo malo premožnih ljudi ali korporacij politike dobesedno podkupi z izplačilom denarja. Torej, če korupcijo razumete kot plačilo podkupnine, politika v ZDA ni tako zelo skorumpirana. A razmere niso tako spodbudne. Visoke stopnje neenakosti v družbi predstavljajo veliko spodbudo za razcvet korupcije. Dokler je stopnja neenakosti v družbi majhna, le najbolj močni politiki lahko po upokojitvi postanejo milijonarji. Ko pa se stopnja neenakosti v družbi poveča, tako rekoč vsak poslanec, ki se upokoji po dveh mandatih, v zasebnem sektorju dobi mesto 'svetovalca' za milijon dolarjev na leto.

Korupcija ni omejena le na politiko, najdemo jo povsod. Državni uradniki recimo pripravljajo javne razpise, prek katerih se delijo proračunska sredstva. Ali razpise pripravljajo in izvajajo korektno? Če jim ponudniki, ki so zasebna podjetja, v zameno za pridobitev posla ponujajo službe s 5 ali 10 odstotkov višjo plačo, kot jo dobijo v državni službi, verjetno ne bodo podlegli skušnjavi in bodo najugodnejšega ponudnika izbrali v skladu z interesi davkoplačevalcev. Če pa zasebni ponudniki državnim uradnikom ponudijo enkrat višjo plačo, jih ta začne zanimati, če je ponudba desetkrat višja plača, le zelo redki državni uradniki zavrnejo korupcijo, piše Salvatore Babones.

Neenakost je koruptivna, ker poveča nagrade za nečedne posle do točke, pri kateri se jim tako rekoč nihče ne more upreti. Ali bi predsednik uprave podjetja dovolil družbi, ki jo vodi, tako onesnaževati okolje, da bi zaradi tega v prihodnjih desetletjih za rakom umrlo na stotine ljudi? Za 100 tisoč dolarjev na leto bi v ZDA to dovolili le redki, za 1 milijon dolarjev na leto je mogoče najti prostovoljce, ki jih žrtve ne zanimajo, za 10 milijonov dolarjev na leto pa tako rekoč vsi predsedniki uprav lahko najdejo opravičila za zla dejanja podjetja, ki ga vodijo, in prepričajo sebe, da je za katastrofalne posledice odgovoren nekdo drug. Za 100 milijonov dolarjev na leto pa je mogoče zlahka najti ljudi, ki zavestno ubijajo na stotine ali tisoče ljudi zgolj zato, da si zagotavljajo dobičke, pojasnjuje Babones.

»Svet, v katerem bi predsedniki uprav podjetij lahko zaslužili največ 500 tisoč dolarjev na leto, bi bil veliko bolj moralen. Neenakost povzroča korupcijo in skorumpira družbo na vseh ravneh. Sicer normalni ljudje so pripravljeni narediti moralno sporna dejanja, če je nagrada dovolj visoka,« opozarja Salvatore Babones. Hkrati neenakost prisili ljudi, da sprejemajo odločitve,ki jih sicer nikoli ne bi sprejeli. »Če imajo ljudje stabilne dobro plačane službe s polnim zdravstvenim zavarovanjem, možnostjo bolniške odsotnosti, z zagotovljenim dopustom, le redko kradejo od drugih ljudi. V takšnih razmerah le redki prekupčujejo z mamili, ropajo ali kradejo avtomobile,« razlaga Babones.

Seveda so tudi v družbah, kjer je neenakost nizka, skorumpirani politiki in izprijeni kriminalci. Ko je stopnja neenakosti višja, je nagrada za ta dejanja višja. Neenakost ne povzroča, da se ljudje obnašajo slabo, ampak jih spodbuja k slabim dejanjem. V družbi z nizko stopnjo neenakosti ljudje ne prodajajo svoje duše za 10 milijonov ali 10 milijard dolarjev. In ni jim je treba prodati za 10 dolarjev.