Sramotna civilna družba

Tako kot se je državni zbor v torek odločil, da Slovenija podpira vstop Hrvaške v EU, se je 9. februarja 2009 odločil, da podpira njen vstop v Nato. Vendar se pred štirimi leti ni končalo z ratifikacijo pristopne pogodbe, saj se je Stranka slovenskega naroda, ki jo je pred tem malokdo kje opazil, odločila drugače. Ni jih zadovoljil niti sklep o nepriznavanju predpisov Hrvaške, ki kršijo ozemeljsko celovitost Slovenije, s čimer je bil potešen celo Marjan Podobnik iz Zavoda 25. junij. SSN je šel v zbiranje podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato.

Le v primeru, da bi bili pri tem neuspešni oziroma bi se pobudi za referendum odpovedali, bi lahko Slovenija v pravem času deponirala ratifikacijske listine pri depozitarju v Washingtonu, zato je predsednik vlade Borut Pahor naredil eno svojih najbolj nenavadnih političnih potez. V mariborskem Hotelu Betnava se je sešel s predstavniki SSN Lovrom Škrinjaričem, »pojočim majorjem« Ladislavom Troho ter Andrejem Šiškom, takratnim vodjem navijaške skupine Viole in predsednikom domoljubnega društva Hervardi. Šiško je na srečanje s premierom prišel iz zapora Rogoza, in se po srečanju vrnil tja, saj je prestajal 22-mesečno kazen zaradi poskusa umora. Pahor ni bil uspešen, a to je bilo vseeno, ker je bilo čez en mesec jasno, da je bilo neuspešno tudi zbiranje podpisov.

Vabilo za nestrpne

To sredo je bil Andrej Šiško povabljen v državni zbor na razpravo o spremembi referendumske ureditve. Na sejo, ki naj bi bila sprva zaprta za javnost, so bili vabljeni pravniki dr. Miro Cerar, dr. Igor Kaučič in dr. Lojze Ude ter sedem predstavnikov civilne družbe. Ob Šišku še predsednik sindikata vojakov Gvido Novak, pobudnik neuspešnega referenduma o TEŠ Vili Kovačič, predstavnik vseslovenske ljudske vstaje Uroš Lubej, dva predstavnika civilne iniciative za družino in otroke Aleš Primc in Miran Hergula ter Blaž Babič, predsednik neznanega »političnega združenja Prapor Svobode«.

To je zelo žalostna podoba »civilne družbe«. Aleš Primc je kot obraz kampanje proti družinskemu zakoniku lani svaril pred tem, da bi homoseksualci kupovali otroke in da bi se v šolah vzgajalo, kako postati homoseksualec. Andrej Šiško pravi, da je zgolj domoljub, a Hervardi javno izražajo zaskrbljenost nad tem, da državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije v Sloveniji delujejo protislovensko, ter svarijo pred »lažnimi levičarji«, ki da želijo v Evropo pripeljati petdeset milijonov priseljencev. Babič ni nikoli končal pravne fakultete, a Šiško kljub temu že več mesecev od državnega zbora zahteva, naj Babiča imenujejo v posebno strokovno skupino, ki oblikuje ustavne spremembe glede referenduma. Skupino sicer sestavlja šest doktorjev prava. Babič je nekoč kot zastopnik »Društva za ustanovitev ambasade otrok S Petrompanom Tje Do Sonca« pripravil predavanje z naslovom »Zakaj si se rodil«.

Namesto da se v državnem zboru pogovarjajo s Primcem in Šiškom, ker naj bi imela po sedanji referendumski ureditvi preveliko moč, naj se raje pogovarjajo s politično desnico in cerkvijo.

Skrajno orodje

Predsednik DZ Janko Veber je pojasnil, da je na pogovor povabil »vse, ki so sodelovali pri javni predstavitvi mnenj ali so se udeleževali sej ustavne komisije, na katerih so obravnavali spremembo ustave«. Na javni predstavitvi mnenj je nastopilo devetnajst oseb, v sredo pa je bilo predstavnikov civilne družbe v državnem zboru sedem, zato še vedno ni jasno, kako so prišli do takega vzorca civilne družbe.

Res je, da bi nova referendumska ureditev preprečila Šiškov poskus iz leta 2009, saj prepoveduje referendume o zakonih, s katerimi se ratificirajo mednarodne pogodbe. Morda, a ne zagotovo, bi bil nemogoč tudi referendum o družinskem zakoniku, saj bi bili prepovedani referendumi o zakonih, s katerimi se odpravlja že ugotovljeno protiustavno stanje, pojasnjuje dr. Lojze Ude, ki je sodeloval pri pripravi sprememb.

Primc in Šiško grozita z referendumom o referendumski ureditvi, vendar ne smemo reči, da se moramo pogovarjati z njima, da bi spremenili ureditev, ki jima daje moč. »Sedanja referendumska ureditev ni gojišče civilnodružbenih skupin. Res pa je, da so se za skrajne skupine skrili nekateri, ki so izkoristili ohlapno referendumsko zakonodajo in odsotnost kvoruma,« pojasnjuje Lojze Ude, ki je sodeloval pri pripravi sprememb. Namesto da se v državnem zboru pogovarjajo s Primcem in Šiškom, ker naj bi imela po sedanji referendumski ureditvi preveliko moč, naj se raje pogovarjajo s politično desnico in cerkvijo. Brez njiju Primcu in Šišku ne bi uspelo zbrati dovolj podpisov.

Po protestu več organizaciji je državni zbor sredin posvet odprl za javnost in udeležilo se ga je več deset oseb, vendar prvotni seznam vabljenih sporoča dve stvari. Da Primc in Šiško, če se združita, predstavljata večino slovenske družbe in da mora civilna družba delovati nestrpno, če želi dobiti prostor v javnosti in pozornost politike. Oboje je nesprejemljivo.