Začarana umetnost

Se še spomnite, kako je bilo, ko ste verjeli v Božička? Dedka Mraza? Zobno miško ali gozdne vile? Ker so vsi ti junaki s svojimi čarobnimi lastnostmi silno skrivnostni, so za otroke toliko osupljivejši in privlačnejši. Enako je s čarovniškimi triki: so nerazložljivi, zato v trenutku pritegnejo našo pozornost. S tem zavedanjem se je Matej Rotovnik, ki je že 30 let čarodej, lotil priprave opernih in baletnih predstav za otroke. Združuje jih v projektu Čarobna dežela.

Ponudba otroških opernih in baletnih predstav je pri nas precej skromna. Slovensko narodno gledališče Maribor ponuja sedemnajst predstav za otroke in mladino, med katerimi jih je šest primernih za najmlajše in niso daljše od ene ure. V Operi in baletu Ljubljana občasno uprizarjajo predstavi Kdo je najmočnejši na svetu, ki je premiero doživela leta 2005, ter Picko in Packo iz leta 2009. Kot pojasnjuje predstavnik za stike z javnostmi Robert Celestina, je vsako leto velika uspešnica Hrestač, ki si ga, čeprav predstava ni kratka, vedno ogleda veliko majhnih otrok. Pripravljajo tudi družinski abonma.

Starši imajo trenutno za najmlajše vsega skupaj na izbiro manj kot deset opernih in baletnih predstav po vsej državi. Tako se mimogrede zgodi, da starši ali šole otroke vodijo na več ur dolge uprizoritve za odrasle. »Otroci potem hitro posplošijo, da sta opera in balet dolgočasna, takšno prepričanje pa pogosto ohranijo tudi, ko odrastejo,« pravi Matej Rotovnik. Sam je začel pred sedmimi leti prav zato prvič malo resneje razmišljati, kako bi ju bilo mogoče narediti »prebavljivejša« za otroke. S sestrično Katjo Konvalinko, operno pevko, sta predelala večurno opero Janko in Metka Engelberta Humperdincka. Skrajšala sta jo na 45 minut in ji dodala pripovedovalca. Ta se med nastopom pogovarja z občinstvom, ki lahko aktivno sodeluje z vprašanji in predlogi. Predstava je bila uspešna in je spodbudila naslednji projekt: Mozartovo opero Bastien in Bastiena. V tej ni več pripovedovalca, temveč napetost vzdržuje lik čarovnika Kolasa (Rotovnik), ki občinstvo navdušuje s čarovniškimi triki.

Dodatek čarovniških trikov se je izkazal za zadetek v polno pri ohranjanju otroške pozornosti med celotno predstavo, in čeprav je bila zamisel o čarovniških predstavah sprva le izziv, je pred štirimi leti postala njegova stalna zaposlitev. Hkrati se je zamisel prelevila v opravljanje poslanstva za povečanje ponudbe glasbenih in gledaliških vsebin za najmlajše, ki jih je v slovenskem prostoru res malo. Žene ga nenehno izboljševanje zamisli, dodajanje novih, zahtevnejših trikov, primernih tudi za starejše občinstvo. Poleg tega narašča povpraševanje po predstavah za starejše šolarje, vendar so pri teh potrebne drugačne metode kot pri predšolskih otrocih. Rotovnik med drugim pripravlja projekte čarobnega učenja, pri katerem otrokom približuje nepriljubljene teme, kot sta denimo zdrava prehrana in prometna varnost. »Če so malo začarani, jih sprejemajo, ne da bi se tega sploh zavedali,« je navdušen.

Eden njegovih zadnjih projektov je baletna predstava Pepelka, ki sta jo zasnovala z balerino Ksenijo Kovač. Primerna je za otroke, starejše od treh let, gre pa za 45 minut trajajočo priredbo znane zgodbe o Pepelki, v kateri ima tokrat pomembno vlogo nov lik – prinčev dvorni čarovnik. Ta med kratkimi plesi, ki ob spremljavi glasbe Bacha, Chopina in Čajkovskega sestavljajo predstavo, izvaja različne čarovniške trike. Ker je rahlo neroden in večkrat vriska zaradi pomotoma pričarane kače, otroke uroči bolj kot katerakoli risanka. In medtem ko pričakujejo, kateri trik ali ples bo na sporedu naslednji, jih čarovnik pouči še o nekaterih osnovnih dejstvih v zvezi z nastankom in zgodovino baleta. Ker so predstavljena sproščeno in mimogrede, otroci niti nimajo časa pomisliti, da so zatežena. Pepelka bo predvidoma zadnjič v sezoni na sporedu 10. aprila v Cankarjevem domu.

Baletno-čarovniška predstava:
Pepelka
Režija: Ksenija Kovač in Matej Rotovnik
Kje: Cankarjev dom, Ljubljana
Kdaj: 10. aprila 2013 ob 17. uri