Žlehtnoba ni hudobna

Le redkokdo bi se zabaval, če bi mu frizer v lak za lase primešal lepilo. Ali pa kuhar v jedilno olje vlil odvajalo. Gotovo niti mediji niti oblast ne bi bili navdušeni, če bi članek o obisku pomembnega tujega gosta imel naslov Nepridiprav nikoli ne počiva, ker bi pravi naslov, Dobrodošel v našem mestu, ušel k poročilu o roparju.

Takšne stvari se dogajajo, ko so na delu škratje. Frizerski, kuharski ali tiskarski. Ampak med vsemi škratovščinami je na škratovskem zboru za najboljšo obveljala akcija škrata Kuzme. Ta je pomešal jajca različnih ptic in ptičje družine presenetil s tem, da so dobile novega neobvladljivega člana. Za takšno škratovščino je Kuzma dobil kar nagrado – šop čarobnih jagod. A čisto brez posledic se zgodba zanj ne konča …

Zgodba Škrat Kuzma dobi nagrado je delo pisateljice in igralke Svetlane Makarovič, na oder Slovenskega mladinskega gledališča pa jo je postavil režiser Matjaž Farič. Pravljica mu je med branjem padla v oči, ker ni klasična mitska zgodba, v kateri dobro meri moči z zlom, ampak gre za pripoved o pripetljajih iz vsakdanjega življenja. Škratje se ponašajo s človeškimi lastnostmi in gledalci se, ne glede na starost, lahko zelo hitro poistovetijo z njimi.

Škrat Kuzma ima recimo dve takšni značilnosti: nagajivost in nenehno godrnjanje o revmatizmu. Slednjega s pridom uporablja za izogibanje neprijetnostim, ki ga spravljajo v zadrego, enako kot pod pretvezo o nezmožnosti ali bolezni včasih ljudje podpirajo svojo lenobo. Ker se je Makarovičeva tovrstnih vragolij posluževala že v svojem otroštvu, je bila to pravzaprav njena osnovna inspiracija. »Zgodbo sem začela pisati, ko sem občutila prve znake staranja. Takrat sem bila že stara čez trideset let, kar mi je dalo misliti, da je mladost nepreklicno mimo, da imam počasi pravico do revmatizma, do tega, da pozabljam na kakšen zmenek, da bolj slabo igram klavir, ker prihaja artritis, in da me še manj veseli hoditi navkreber,« resno pojasnjuje v hudomušnem slogu, s katerim je spletla tudi zgodbo o Kuzmi.

Ta ima kljub svojemu revmatizmu dovolj moči, da veverici ukrade lešnike in sraki podtakne jajce krokarja. Ko pa mu dajo njegove »žrtve« vedeti, da njegovo nagajanje ni bilo povsem nedolžno in da jih je prizadel, Kuzma krivde ne želi čisto priznati, kar je še ena vzporednica z ravnanjem ljudi. »Zmeraj je nekdo bolj kriv kot jaz. Ko nekdo drug naredi neko škratovščino, je to problem, ko pa sam kaj ušpičim, je to nekaj drugega,« pojasnjuje Farič, ki priznava, da vzporednice med predstavo in resničnim življenjem lahko iščemo tudi v politiki, kar pa ni bil glavni namen predstave.

Scenografija predstave je zasnovana kot slikanica oziroma deluje kot živa knjiga. Najprej so na odru zaprte platnice knjige, ki se postopoma odpirajo. Ker pa so škratje nagajivi in včasih iz knjige tudi pobegnejo, se v gledališču premikajo med občinstvom. Podobno je oblikovan tudi gledališki list predstave, ki papirnati figuri škrata Kuzme omogoča skakljanje s strani na stran. Gledališki list tokrat ni le nosilec osnovnih informacij o uprizoritvi, ampak tudi poučna igrača za otroke. Ima enako obliko kot gledališka scena, je poln lukenj in zavihkov, v katerih se skrivajo presenečenja, uganke in naloge. S tem daje – kot poudarja dramaturginja Staša Bračič – otroku občutek, da se bo predstava nadaljevala doma. Otroci lahko torej ob igranju ustvarjajo novo zgodbo po lastni domišljiji, hkrati pa je knjižica tudi mini učbenik o gledališču, saj so v njej poenostavljeno razložene omejitve, ki vplivajo na oblikovanje scene posamezne gledališke predstave, obveznosti igralcev, pojasnjene so vloga režiserja, dramaturga in kostumografa.

Kot pravi Svetlana Makarovič, je zgodba o Kuzmi namenjena vsem tistim, ki imajo ne glede na starost v sebi kaj škratovskega. »Škrat se, enako kot umetnina, nikoli ne postara,« poudarja. In čeprav so škratovščine »žleht«, nikoli niso nizkotno zlobne. Zato je, kot še pravi Makarovičeva, »vsake toliko treba kaj ušpičiti«.

Gledališka predstava:
Svetlana Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado
Režiser: Matjaž Farič
Kje: Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
Kdaj: 29. marca ter 6., 7. in 12. aprila 2013