Mojster relativnega

O odrskem, vizualnem in literarnem umetniku Timu Etchellsu, ki živi in deluje v Sheffieldu in Londonu, bomo v naslednjih tednih še veliko slišali.

Umetniški vodja enega najuspešnejših evropskih teatrov Forced Entertainment, ki je odločilno vplival na razvoj značilno britanskega sloga avantgardnega gledališča, mesto pa našel tudi v študijskem gradivu študentov performativne umetnosti, bo svoje videnje vloge sodobne odrske umetnosti predstavil kot kurator festivala sodobnih scenskih umetnosti Exodos, ki bo v Ljubljani potekal od 14. do 25. aprila. Takrat se bo kot režiser predstavil z eno novejših produkcij, gledališko predstavo Tomorrow’s Parties.

Slovensko občinstvo ga kot režiserja sicer že pozna po dveh predstavah s programov minulih Exodosov – po šesturnem performansu Quizoola!, v katerem je zastavil dva tisoč vprašanj in dobil prav toliko odgovorov, in kabareju Vznemirljivost vsega tega. Seznanili smo se tudi z njegovimi likovnimi deli, ki so bila na ogled v Moderni galeriji, poleg tega je eden od nastopajočih v filmu Jaz sem Janez Janša.

Prav zdaj so njegova navidezno preprosta, neposredna in humorna likovna dela na ogled v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Štiri projekte druži dialog med materialnim in idejnim, hkrati pa obiskovalca spodbujajo k premisleku o številnih temah. »Želim ustvarjati kompleksna in dinamična dela, ki zahtevajo odziv gledalca,« pravi Etchells, ki ga v ustvarjalnem procesu najbolj zanima razmerje med umetnino in njenim opazovalcem oziroma nastopajočim in gledalcem.

Razstavo Kaj je in kaj je mogoče zato začenja majhen intimen oder, ki bo namenjen pogovorom in performansom na Exodosu. Obsežen del razstave je serija dokumentarnih fotografij Prazni odri, ki jo že deset let ustvarja skupaj z uveljavljenim gledališkim fotografom Hugom Glendinningom. Fotografije so bile predstavljene že v londonski galeriji Tate Modern, pa tudi v drugih večjih evropskih mestih, prvič pa so javnosti na voljo v tolikšnem obsegu. Na ogled je nekaj manj kot 70 od 120 dokumentarnih fotografij praznih odrov, ki so nastale po vsem svetu. Najdemo jih v najrazličnejših kontekstih – lokalih, konferenčnih dvoranah, amaterskih teatrih, cerkvah, mestnih gledališčih, delavskih klubih in hotelih, celo na prostem. Oder opustelega zunajsezonskega letovišča, majhnega provincialnega gledališča, legendarnega newyorškega punkrockovskega kluba CBGB, kjer so se med živimi nastopi kalila številna alternativna glasbena imena, so samo nekateri od prostorov, v katerih sta fotografirala. »Osamela prizorišča preteklih in prihodnjih dogodkov predstavljajo povezan niz nepovezanih pripovedi, ki so mogoče, a jih ni, vsaj ne tukaj in zdaj,« je v katalogu ob razstavi zapisala kustosinja Marija Skočir.

Njegova dela preveva izjemna relativnost, to velja tudi za serijo fotografij Živeti večno, ki prikazuje angleški napis Live Forever med topljenjem, saj so črke oblikovane iz ledu. Ta napis v angleščini lahko beremo kot imperativ, kot nekaj, kar posameznik mora storiti. Hkrati pa se pri tem, ko nekoga poziva k večnemu življenju, topi. Projekt Ustavljena ura, v okviru katerega je na frank-

furtskem letališču fotografiral uro, katere kazalci so se ustavili, govori o tem, kako lahko tudi tak predmet povzroči usodni preobrat v življenju posameznika. Sproža vprašanje, kako ustaviti čas.

Razstavo zaokroža politično obarvan poziv Start a revolution, zamaskiran v neonski oglasni pano, ki ne poziva le k revoluciji, temveč odpira tudi vprašanja o družbenih strukturah, redu in vplivu ter se sprašuje, ali je v današnji politični in družbeni sferi sploh mogoče doseči spremembo. Kje namreč začeti, kdaj in kako?

Etchells kot umetnik ne skriva družbeno angažiranih subtilnih sporočil, ki opozarjajo, da bodo posledice sedanjega dogajanja v družbi veliko daljnosežnejše, kot je morda videti na prvi pogled. Živimo v času, ko se ljudje množično zbirajo na ulicah, in tudi sam verjame, da moramo spremeniti vrednote in način življenja. Zanima ga odnos med tem, kaj človek lahko naredi zase v osebnem in kaj v širšem družbenem, umetniškem in političnem kontekstu. »Naša zmožnost delovanja in razmišljanja je globoko vpeta v kapitalizem, kar je precej omejeno, če pomislimo, kaj bi kot posamezniki in kot družba lahko bili,« razmišlja vsestranski umetnik, ki se nam te dni razkriva tudi z barvitimi mnogopomenskimi in igrivimi neonskimi frazami v »zunanjem« urbanem prostoru. V svojo tokratno edicijo jih je vključil festival Svetlobna gverila, napisi pa v središču prestolnice mimoidoče vabijo k odzivu – ali bolje – zahtevajo ga od njih.

Razstava:
Kaj je in kaj je mogoče
Kdo: Tim Etchells
Kje: Galerija Jakopič, Ljubljana
Kdaj: do 28. aprila 2013