Manj ogroženi od Slovenije sta le Nemčija in Estonija

Izkušnje zadnjih treh let kažejo, da je predvsem od treh dejavnikov odvisno, ali bo posamezno državo prizadela finančna kriza. Prvi je odvisnost od tujega kapitala za financiranje domačih zasebnih investicij in državnega dolga, drugi je javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, tretji pa velikost finančnega sektorja. Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist Deutsche Bank je na njihovi podlagi za posamezne države izračunal, kolikšna je verjetnost, da bodo potrebovale pomoč iz evropskega reševalnega sklada. Slovenije ni uvrstil med najbolj ogrožene države. Po njegovem izračunu je med najmanj ogroženimi.

Kot piše v Die Welt, je državam, ki že prejemajo pomoč (Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Ciper), skupno, da so na vrhu njegove lestvice. Prav tako ga ne preseneča, da po njegovem izračunu med ogrožene države sodi Italija, v tej skupini sta še Belgija in Malta. Belgija je ogrožena zaradi visokega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja. Malta ima prav tako problem z javnofinančnim primanjkljajem, hkrati pa ima še izredno velik finančni sektor, ki je glede na BDP celo večji kot ciprski.

Zaskrbljivo visoko, na četrtem mestu, pred Španijo in Grčijo in le za Ciprom, Irsko in Portugalsko, je Francija. Thomas Mayer pojasnjuje, da je Francija tako visoko zato, ker še ni izvedla tako rekoč nobenih reform. Med pozitivnimi presenečenji pa izpostavlja Slovenijo, ki ima po njegovih izračunih le malo možnosti, da bo potrebovala pomoč. Na lestvici sta boljši od nje le Nemčija in Estonija. Pozitivne točke Slovenije so presežek v zunanjetrgovinski bilanci, nizek javni dolg in relativno majhen finančni sektor, ki prestavlja le 150 odstotkov BDP. Ciprski finančni sektor je recimo 8-krat večji od BDP države.

Thomas Mayer piše, da bi »majhna Slovenija lahko zaradi svojega relativno nizkega javnega dolga pregledne probleme v bančnem sektorju sama rešila«. Tarča trgov je Slovenija po njegovi razlagi zgolj zaradi dogajanja na Irskem, v Španiji in na Cipru. Francijo pa isti trgi obravnavajo bolj velikodušno zaradi politične bližine z Nemčijo. Če bi upoštevali le gole podatke, bi morali investitorji na finančnih trgih za obveznice, s katerimi se zadolžuje francoska država, zahtevati višje obresti kot za obveznice, s katerimi se zadolžuje italijanska država, pravi Mayer. Ker trgi Franciji gledajo skozi prste, je to škodljivo zanjo, saj vlada v Parizu nima dodatnega pritiska za izvedbo reform.