Patria: Denar je stekel

»Der Senat ist der Meinung, dass eine Bestechung stattgefunden hat und dass das Ausschreibungsvrfahren in Slowenien beeinflusst wure.« Ob izreku sodbe v primeru Patria na Dunaju sta bila prisotna dva avstrijska novinarja, dopisnik avstrijske tiskovne agencije Stefan Vospernik in graški novinar Herwig G. Höller. Ker je bilo snemanje prepovedano, sta si sodničine besede zapisovala. Oba sta slišala iste besede v sodbi, s katero je bil dunajski poslovnež Wolfgang Riedel spoznan za krivega dajanja podkupnine. In sicer, da senat sodišča meni, »da je prišlo do podkupovanja in da se je vplivalo na razpisni postopek v Sloveniji«. Kaj ta stavek in ta prva sodba pomenita za slovenski primer?

Vsaj dvoje. Prvič, avstrijsko sodišče je sprejelo interpretacijo tožilca, da v primeru Patria ni šlo le za poskus podkupovanja, kar bi bilo ravno tako kaznivo in na čemer, na zloglasni »obljubi podkupnine«, temelji tudi slovenski obtožni predlog, ampak da je bila podkupnina dejansko izročena in izplačana. Avstrijsko sodišče je torej sklenilo, da je denar stekel, in avstrijski tožilec je zapisal, da se je to zgodilo februarja 2007, ko se je Riedel z avtom odpeljal v Slovenijo, kjer naj bi bil izročil prvi obrok podkupnine v višini 700 tisoč evrov Jožetu Zagožnu. In drugič, avstrijsko sodišče je za krivega spoznalo Wolfganga Riedla, ki je edini iz posredniške ekipe s Patrio imel podpisano pogodbo. Edini je bil uradni zastopnik Patrie. Edini je svetoval legalno. Celo tako legalno, da si je shranjeval avtocestne račune in račune za parkirnino s svojih poti v Slovenijo.

Dejansko ni nobenega neposrednega dokaza, dokaza črno na belem, da je Riedl komu izročil 700 tisoč evrov podkupnine. Ni posnetka kamere. Ne elektronske pošte, v kateri bi Riedl uporabil besedo »podkupnina«. Pa vendar je bil obsojen. Dokazni standard, ki je v Evropi pri dejanjih korupcije v veljavi že vsaj 20 let in ki ga je očitno uporabila avstrijska sodnica, je bil preprosto ta, da Riedl s svojimi zgodbami ni zmogel verodostojno pojasniti, komu in zakaj je izročil 700 tisoč evrov. In ravno tako z denarjem, ki ga je dobil, v Avstriji ni mogel upravičiti svojega dela. To je zelo pomembno: celo Riedl, edini razmeroma »normalni člen« te podkupovalne verige, ki je legalno delal za Patrio, se ni izmazal. To je bistvo prve razsodbe v primeru Patria.

V Sloveniji pa imajo vsi obtoženi javnost še zmeraj za skrajno naivno. Ta teden je Ivan Črnkovič, direktor podjetja, ki izdeluje vijake, pred ljubljanskim sodiščem razkril, da je pri vsem skupaj šlo za projekt predelave »biomase«. Ja, za projekt biomase.

Se še spomnite Rudolfa Lebana, edinega v Sloveniji, ki je imel s Patrio sklenjeno (nekakšno) svetovalno pogodbo? Tudi on, ki je ravno tako obtožen podkupovanja, naj bi se bil pred štirimi leti sestajal z Darkom Njavrom iz Slovenskih železnic, ker je hotel izkoriščati »biomaso«. Torej dračje ob železnici. Celo tedanji namestnik šefa generalštaba Tone Krkovič naj bi se bil ukvarjal z biomaso. In Jože Zagožen tudi, tedanji šef največjega energetskega podjetja v Sloveniji, naj bi se bil zasebno ukvarjal le – z biomaso.

Ima na tej podlagi Janez Janša, na katerega so se vsi sklicevali in v imenu katerega je dejansko potekalo več sestankov, kakršnokoli drugo, verjetnejšo ali prepričljivejšo razlago? Ali je tudi njega dejansko začela zanimati »biomasa«?