Klemen Košak

 |  Mladina 15  |  Politika

Pomembni koraki ustavnega sodišča

Zdaj pa še izenačitev pravic zvez istospolno usmerjenih za časa življenja

Parada ponosa, Ljubljana, 2012

Parada ponosa, Ljubljana, 2012
© Borut Krajnc

V petek se zapira Cafe Open v ljubljanskem Trnovem, eden redkih do gejev in lezbijk prijaznih lokalov v Sloveniji. Prostor je postal premajhen, obratovalni čas do največ enajste ure ponoči prekratek, zato upajo, da bodo našli novo lokacijo. Poslovilna zabava pa bo malo bolj optimistična, kot bi bila sicer, ker je javnost ta teden izvedela za nov pomemben korak v boju za pravice istospolno usmerjenih.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Klemen Košak

 |  Mladina 15  |  Politika

Parada ponosa, Ljubljana, 2012

Parada ponosa, Ljubljana, 2012
© Borut Krajnc

V petek se zapira Cafe Open v ljubljanskem Trnovem, eden redkih do gejev in lezbijk prijaznih lokalov v Sloveniji. Prostor je postal premajhen, obratovalni čas do največ enajste ure ponoči prekratek, zato upajo, da bodo našli novo lokacijo. Poslovilna zabava pa bo malo bolj optimistična, kot bi bila sicer, ker je javnost ta teden izvedela za nov pomemben korak v boju za pravice istospolno usmerjenih.

Ustavno sodišče je odločilo, da je zakon o dedovanju v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije, ker priznava dednopravne pravice zunajzakonskim partnerjem, ne pa partnerjem v neregistrirani življenjski skupnosti dveh oseb istega spola. Državni zbor mora v šestih mesecih spremeniti zakon, za vmesni čas pa je ustavno sodišče odločilo, da za istospolne zunajzakonske partnerje zdaj veljajo iste pravice dedovanja, kot jih imajo raznospolni zunajzakonski partnerji že od leta 1976.

Profesorica na Fakulteti za družbene vede in aktivistka za pravice istospolno usmerjenih dr. Barbara Rajgelj meni, da je odločitev prelomni korak, ki mu bodo morali po njenem mnenju slediti še drugi. V delno pritrdilnem, delno odklonilnem ločenem mnenju je sodnica dr. Dunja Jadek Pensa zapisala, da bi moralo ustavno sodišče državnemu zboru naložiti enako obravnavanje partnerjev v dalj časa trajajoči skupnosti tudi za časa življenja. Izenačitev neregistriranih zvez istospolno usmerjenih z zunajzakonskimi zvezami bi bila še pomembnejši korak h končanju diskriminacije različnih zvez kot sedanja odločba. Zunajzakonske zveze se ne sklenejo formalno, a pravice, ki izhajajo iz njih, dobita le partnerja, »ko ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna«. Istospolna partnerja torej ne.

Hkrati Barbara Rajgelj opominja, da smo imeli lani referendum o družinskem zakoniku, ki bi, kar zadeva družine, prinesel številne dobre rešitve, med drugim tudi izboljšanje pravic zvez istospolno usmerjenih. Ustavno sodišče je referendum dovolilo, ljudje pa so, potem ko so med kampanjo poslušali, da bodo geji in lezbijke kupovali otroke, zakon zavrnili.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.