Všečna, a neučinkovita poteza

»Vegrad je imel ogromno botrov, kjer jih je pač potreboval. In če jih ni imel še na Dursu, naj me kar vrag pocitra.« S temi besedami se je stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril na našo prošnjo odzvala na trditve davčne uprave (Durs), češ da so v preteklosti imeli do vseh davčnih dolžnikov enak odnos. Več očitnih znakov naj bi kazalo, pravi Grilova, da je Durs Vegradu zelo popuščal. Eden od znakov je povsem očiten: čeprav je bil Vegrad trikrat manjše podjetje od Primorja ali SCT, je bil njegov davčni dolg skoraj enkrat večji. Z 11,3 milijona evrov davčnega dolga je na tretjem mestu po velikosti dolga na ta teden objavljenem seznamu največjih davčnih dolžnikov. Kako je Durs to dopustil?

Alenka Gril pravi, da je Durs po njenem od novembra 2009 do jeseni 2010 načrtno dopuščal, da se je dolg kopičil, podaljševal je agonijo podjetja in delavcev, čeprav je bilo popolnoma jasno, da možnosti za preživetje ni. Resda so na Dursu 9,7 milijona evrov dolga od skupaj 11,3 milijona zavarovali s tremi parcelami oziroma z nepremičninami, a vrednost prve parcele, na katero je Durs vpisal hipoteko, je znašala smešnih 3000 evrov, pri preostalih dveh nepremičninah pa se je Durs vpisal šele na drugo oziroma tretje mesto. »Ta dolg ni nastal v enem mesecu, ampak je rastel skoraj leto dni, Durs pa ga je zavaroval zgolj na papirju. Nekateri upniki in tudi država, ki so vsaj leto dni vedeli, kako je z Vegradom, se mi zato danes prav nič ne smilijo,« pravi Grilova, ki je prepričana, da brez davčne protekcije kaj takšnega ne bi bilo mogoče.

A Vegrad je seveda prej izjema kot pravilo na ta teden objavljenem seznamu največjih davčnih dolžnikov, ki državi skupaj dolgujejo 930 milijonov evrov. Poleg tega bi tudi do teh ugotovitev, ki so nedvomno v javnem interesu, lahko prišli brez »sramotilnega stebra«, torej voajerizma. Večina podjetij, katerih imena so bila ta teden javno objavljena na omenjenem seznamu, je tako ali tako končala v stečaju, njihovi dolgovi do države so torej že javno objavljeni. Dejanski učinek te akcije davčne in carinske uprave, ki so jo izpeljali na podlagi odločitve prejšnje vlade Janeza Janše, ki se je zgledovala po sorodnem hrvaškem primeru, je tako dvoumen. Kot poudarjajo pri informacijskem pooblaščencu, je dolžnost države, da opravi svojo nalogo, da torej pobere davke in prepreči, da bi nastali davčni dolgovi. Ne pa, da objavlja sramotilne sezname.

Trditev, da je javna objava seznama davčnih dolžnikov zelo pomembna, saj je »prav, da državljani vedo, kdo so tisti, ki uporabljajo vse javne storitve, a se izogibajo davčnemu prispevku za njihovo plačilo«, kot je ta teden dejal ekonomist Matej Lahovnik, je lahko všečna javnosti. A nič več kot to. Sedaj so na seznamu objavljeni tisti, ki jih ni več, ker so v stečaju, in katerih dolgovi so tako ali tako javni. In tisti, ki davkov objektivno ne morejo plačati. Gotovo pa na seznamu ni tistih, ki jim je uspelo izogniti se plačilu davka. Te pa je vse težje ujeti. Mnogi, ki zagovarjajo objavo sramotilnih seznamov, kot recimo ekonomist Lahovnik, so tudi za hitro krčenje javne uprave. S tem pa je med drugim prizadeta učinkovitost pri pobiranju davkov. V zadnjih štirih letih so na Dursu zmanjšali število zaposlenih za 97, manjka jim 33 inšpektorjev, leta 2011 pa so kadrovski načrt zaključili z 42 delovnimi mesti pod dovoljeno kvoto zaposlenih, tako da naj bi bila »davčna izvršba na robu organizacijskih in kadrovskih zmožnosti«.

Država je objavila sramotilni seznam največjih davčnih dolžnikov. A je hkrati tudi spodrezala institucije, ki se ukvarjajo z izterjavo dolgov.

Objavljeni sramotilni seznam razkriva še nekaj drugega. Večina davčnega dolga izhaja iz podjetij, ki so v stečaju. V teh postopkih državo zastopa državno pravobranilstvo. Kar zadeva postopke zaradi insolventnosti, se na državnem pravobranilstvu danes ukvarjajo s 315-odstotnim povečanjem zadev v zadnjih petih letih. In to z 20 odstotkov manj funkcionarji. Večinoma se s temi zadevami zaposleni pravobranilci sploh ne ukvarjajo več, ampak delo prenašajo na začasno zaposlene, t. i. strokovni kader. V približno istem času, ko se je prejšnja vlada odločila za objavo t. i. sramotilnega stebra, je pristojno ministrstvo tudi zavrnilo prošnjo pravobranilstva za rešitev te težave. Ne le da pravobranilstva niso kadrovsko okrepili, ampak so mu proračun za leti 2013 in 2014 celo zmanjšali.