Poslanci kot lobisti za varnostno in vojaško industrijo

EU je odkrila pomen varovanja svojih državljanov, zato za razvoj varnostnih tehnologij namenja milijarde evrov. Pri tem nekateri evropski poslanci delajo in seveda tudi služijo kot lobisti za proizvajalce te tehnologije, ki se uporablja za vojaške in civilne namene, ter jim tako zagotavljajo milijardne posle. Projekt Indect predvideva avtomatski nadzor javnih mest prek kamer in brezpilotnih letal ob uporabi podatkov s socialnih omrežij in mobilne telefonije. Evropski funkcionarji so prepričani, a bo tako mogoče pravočasno odkriti »nenaravno vedenje« posameznikov in preprečiti velika kazniva dejanja, piše avstrijski tednik Profil.

Clean.IT je projekt za razvoj programske opreme, ki naj bi omogočila popolni nadzor nad internetom. Evropski funkcionarji v Bruslju so prepričani, da bo tako mogoče pravočasno odkriti teroriste in ljudi, ki se ukvarjajo z organiziranim kriminalom. Aeroceptor pa je projekt za opremljanje brezpilotnih letal z oddajniki za motenje, s katerimi bo mogoče nezaželena vozila po vsej Evropi odstranjevati iz prometa.

Omenjeni projekti se že izvajajo, niso ne utopija, ne mokre sanje paranoikov, ne scenarij kakega hollywoodskega filma, to je naš lep nov svet, pišeta Ulla Kramar-Schmid in Michael Nikbakhsh. Po njunih podatkih je ista EU, ki državljanom predpisuje drastične varčevalne ukrepe, od leta 2007 za raziskave za varovanje porabila 1,4 milijarde evrov, ki jih je prejela v svoj proračun od teh istih davkoplačevalcev. Novinar Erich Möchel, ki je specialist za varovanje podatkov in internet, je lani na svojem blogu objavil, da pod okriljem evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmstöm poleg projektov evropska komisija izvaja še najmanj 11 podobnih projektov, kot so Indect, Aeroceptor in Clean.IT.

V času veljavnosti novega večletnega proračuna EU med letoma 2014 in 2020 je v okviru novega raziskovalnega programa Obzorje 2020 za raziskave na področju varovanja predvidenih 4 milijarde evrov.

Čeprav še ni mogoče reči, kako in kdaj bodo ti projekti delovali, znano pa je že, da bodo globoko posegli v zasebnost državljanov EU, poleg tega evropska komisija ne ločuje več opreme za varovanje in za vojaške namene, pišeta avstrijska novinarja. Koncerni, ki danes opravljajo raziskave, pa bodo seveda v prihodnje članicam EU prodajali tehnologijo za nadzor državljanov.

Evropski komisiji pri tem pomagajo tudi nekateri evropski poslanci. Med njimi je prek združenja German European Security Association (GESA) osem poslancev različnih političnih skupin iz Nemčije. Pri tem je zanimivo, da so ti poslanci člani odborov v evropskem parlamentu, kjer se sprejemajo ključne odločitve o prihodnji varnostni politiki EU. Člani združenja GESA so tudi znani koncerni, kot so Siemens, Bosch, EADS, Deutsche Telekom, SAP, Thales in Smiths Group. Glede na to, da ga ni mogoče najti med registriranimi lobističnimi organizacijami, so v združenju GESA očitno prepričani, da se ne ukvarjajo z lobiranjem, pišeta Ulla Kramar-Schmid in Michael Nikbakhsh.

Toda skupina evropskih poslancev, ki so politiki, je vključenih in aktivno deluje v združenju, ki ga sponzorira industrija, ki ima velik interes za pridobitev evropskih sredstev za razvoj tehnologij za nadzor. Podjetja združenju GESA plačajo letno članarino 5000 evrov, njegov letni proračun pa znaša 130 tisoč evrov. Na prireditvah tega združenja sodelujejo tudi evropski komisarji, kot je Italijan Antonio Tajani, ki je pristojen za industrijo in podjetništvo.

Avstrijska novinarja sta odkrila, da imajo lobisti industrije, ki razvija in proizvaja tehnologije za nadzor in varovanje, tesne vezi tudi z Evropsko organizacijo za varnost (EOS), ki se ima za »evropski glas za varnost«. Podjetja, ki so včlanjena v to organizacijo, obvladujejo 65 odstotkov evropskega trga za varnost in varovanje. Med njimi so Saab, BAE Systems, G4S, Siemens, EADS, Thales in Smiths Group. Tudi EOS organizira različne konference, delavnice, delovne zajtrke, okrogle mize. Februarja 2011 sta se okrogle mize v organizaciji EOS udeležila tudi evropska komisarja Cecilia Malmström in Antonio Tajani. Marca lani so na enaki okrogli mizi, ki je bila »namenjena dialogu med industrijo in politiko« sedeli kar štirje evropski komisarji, navajata Ulla Kramar-Schmid in Michael Nikbakhsh, ki na svoja vprašanja od EOS nista prejela odgovorov.

Sama sta ugotovila, da je evropska komisija večino od 1,4 milijarde evrov za raziskave varnostnih tehnologij dodelila družbam, ki so članice združenj GESA in EOS. To so EADS, Siemens in Thales. Tako bo nedvomno tudi po letu 2014, ko bodo na voljo davkoplačevalski evri na podlagi programa Obzorje 2020.

Boj proti terorizmu, varovanje, varnost so v Bruslju enako kot v Washingtonu na vrhu seznama nujnih nalog.