Globalno plenjenje pri belem dnevu

V ZDA centralna banka Fed pripravlja tretji sveženj na novo natisnjenih bankovcev, ki jih strokovno imenuje quantitative easing, za nakup obveznic, s katerimi se zadolžuje država. S temi nakupi znižuje obrestno mero, po kateri se na finančnih trgih zadolžuje država ZDA. V teh izrednih razmerah so ZDA že peto leto, a tiskanje vedno novih dolarjev in odkup državnih obveznic še vedno ni prinesel obljubljenih rezultatov. Gospodarstvo ostaja v težavah, brezposelnost visoka, plače stagnirajo, tovarne nimajo posla. Marca je imel zaposlitev najmanjši delež za delo sposobnih ljudi po letu 1979, na spletni strani Pro Publica piše Jesse Eisinger.

Namesto okrevanja gospodarstva je Fed s svojo politiko podkuril špekulacije. Investitorji v silni želji po dobičkih kupujejo vse bolj tvegane nepremičnine, vrednostne papirje in drugo premoženje. Zdaj to še ni videti kot balon, vsekakor pa gre za nenormalno rast, ki se bo razvila v raka.

»To ni le ekonomska in finančna zadeva, to je kulturna in psihološka zadeva. Očitno smo pozabili, kakšna je realna rast, in pomagamo ustvarjati špekulativne balone,« ugotavlja Eisinger. Investitorji stavijo na ničvredne vrednostne papirje, zavarovanja hipotekarnih posojil, na vrednostne papirje, ki so zavarovani s krediti podjetij (Collateralized Loan Obligation - CLO), ki jih tako rekoč nihče ne razume. Te kredite dajejo poslovne banke, ki vrednostne papirje CLO uporabljajo za prenos rizikov za poplačilo teh posojil na druge. Običajno rizike za več takšnih kreditov povežejo v en vrednostni papir in jih prodajo skupaj kot paket.

Prejšnji mesec so za ta posojila investitorji plačevali več, kot kadar koli v zadnjih petih letih. Milijarde dolarjev služijo tudi z nakupi zavarovanj avtomobilskih kreditov. Od začetka krize se nič ni spremenilo, čarovniki na borzi Wall Street v New Yorku še vedno ustvarjajo vedno nove finančne produkte, ki omogočajo špekulacije s tujim denarjem. Predmet špekulacij so še vedno obveznice, s katerimi se zadolžujejo države, kakor je ravnokar na lastni koži občutila Slovenija.

Nerealno spet rastejo tudi cene nepremičnin. V Phoenixu je recimo vsak četrti investitor kupil več nepremičnin v paketu, lani je bilo takšnih le 16 odstotkov. Christopher J. Mayer, ekonomist, ki se na univerzi Columbia ukvarja z nepremičninami, pravi, da vse bolj verjame tistim, ki jih skrbi nov nepremičninski balon. Ko začnejo prihajati tujci kupovat nepremičnine, domačini pa so na stranskem tiru, se to običajno konča slabo, razlaga. Tudi cene delnic podjetij na borzi so vse prej kot realne.

»Nekdo me je spomnil, da sem nekoč dejal Pohlep je dober. Zdaj zgleda, da je legalen,« v filmu Wall Street – denar nikoli ne spi, pravi borzni špekulant Gordon Gekko, ki je po 20 letih pravkar prišel iz zapora. Ugotavlja tudi, da je vse tisto, zaradi česar je moral v zapor, zdaj dovoljeno. Oliver Stone je film posnel leta 2010, finančna kriza se je uradno začela septembra leta 2008 s propadom ameriške velebanke Lehman Brothers ravno zaradi poslov, za katere Gekko v filmu ugotavlja, da so zdaj legalni.

Avtorica knjige Doktrina Šoka Naomi Klein pa je leta 2011 v reviji Nation napisala, da bankirji in menedžerji skladov hedge, ki za svoja dejanja, s katerimi so povzročili finančno in gospodatrsko krizo, niso odgovarjali, na televiziji razlagajo ljudem, da je treba zmanjšati število javnih uslužbencev, da so učitelji grešni kozli, da je treba zapirati knjižnice, povišati šolnine, omiliti kolektivne pogodbe s sindikati, na hitro privatizirati državno premoženje, znižati pokojnine. To je globalno plenjenje pri belem dnevu.