26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
Tožba za javni interes
Sporočilo Borutu Rončeviću in drugim, ki zlorabljajo javno dobro
Borut Rončević, nekdanji direktor direktorata za visoko šolstvo, in tiskovni predstavnik SDS Jernej Pavlin na nedavnem Zboru za republiko
© Borut Krajnc
Nobene potrebe ni bilo, da je vlada Janeza Janše 1. marca objavila razpis za podelitev koncesij trem visokošolskim zavodom in nato čez teden dni te koncesije tudi podelila. Zato je prav, da je državno pravobranilstvo vložilo tožbo zoper to odločitev.
Koncesije bodo državo predvidoma prvo leto stale 150 tisoč evrov, a novi predstavniki ministrstva se bojijo, da lahko ob »idealnem« vpisu strošek v prvih treh letih znese 5,2 milijona evrov. Toda čeprav je finančni vidik pomemben, posebej v času varčevanja, so drugi vidiki še pomembnejši.
Koncesije so podelili v enem tednu, in to marca, čeprav so bile podeljene za šolsko leto 2014/15 in bi bilo po pravilih dovolj, če bi bil razpis objavljen decembra letos. Podelili so jih v času, ko je vlada opravljala tekoče posle. Res je, da gre za termin, ki nima zakonske opredelitve, vendar je vrhovno sodišče v eni izmed odločitev leta 2008 zapisalo, da naj bi vlada takrat sprejemala »samo nujne odločitve«.
V nacionalnem programu visokega šolstva je prav tako zapisano, da bo država »podelila koncesijo zasebnim visokošolskim zavodom le v primeru programov, ki se ne izvajajo na javnih in je zanje izkazana potreba v slovenskem prostoru ter kakovostna izvedba«.
S kakovostjo, zapisano v programu, se na spornem razpisu ni ukvarjal nihče. Razpisni pogoji za eno koncesijo so bili določeni z besedami »že ima koncesijo«, za drugi dve pa »še nima nobene koncesije«. To je bila dovolj natančna določba, da pri dveh koncesijah izbire sploh ni bilo, saj sta ustrezali le dve fakulteti. Koncesijo je »morala« dobiti tudi ljubljanska Fakulteta za medije. Takratni direktor direktorata za visoko šolstvo dr. Borut Rončević je bil včasih njen lastnik, še vedno pa je enako politično opredeljen kot preostali lastniki.
Študijska področja, za katera so bile podeljene koncesije, že ponujajo številni javni zavodi. Fakulteta za medije je dobila celo koncesijo za družboslovne vede, in to dva meseca po tem, ko je Turkovo ministrstvo za petino zmanjšalo vpis na družboslovne študije …
Podelitev koncesij je bila vrhunec in zgoščena slika Rončevićeve uradniške kariere, polne nasprotij interesov. V enem letu je Rončeviću uspelo vzeti desetine milijonov evrov javnim univerzam ter pripraviti več razpisov, na katerih so denar dobile tako ali drugače z njim povezane zasebne fakultete. Enega od teh razpisov, na njem sta za vzpostavitev sistema za zagotavljanje kakovosti denar dobila tudi FUDŠ in FIŠ, je po poročanju Dela razveljavilo upravno sodišče, ker je bilo pri predsedniku razpisne komisije Tomažu Savšku ugotovljeno nasprotje interesov. Je tudi član strokovnega sveta Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, s katerim sta povezani obe ustanovi, FIŠ in FUDŠ. S FUDŠ in FIŠ pa je povezan tudi Rončević.
Zato je tožba, v kateri želi državno pravobranilstvo pred upravnim sodiščem dokazati, da je bila podelitev koncesij v nasprotju z javnim interesom, ne glede na končni sodni izid nujna in pomembna. Rončeviću in podobnim je treba sporočiti, da funkcionarji in uradniki službe ne opravljajo zato, da bi svojim prijateljem in podjetjem priskrbeli državni denar, pač pa so tam, da delujejo v javnem interesu.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.