Nataša Pirc Musar: "Pomembneje je izvedeti, kaj je davčni urad sploh ukrenil, da bi se davek posameznika izterjal"

Na ustavno sodišče ste vložili zahtevo po presoji ustavnosti določb zakona o davčnem postopku, saj se vam zdi sporna objava imen davčnih dolžnikov. Zakaj ste zahtevo vložili šele sedaj, ko je zakon že v veljavi?

Zakon o ustavnem sodišču informacijskemu pooblaščencu daje možnost zahteve po ustavni presoji, potem ko se kršitev že zgodi. Čeprav je to nerodno, smo morali počakati na prvo objavo. Šele potem smo zaradi kršitve lahko opravili inšpekcijski nadzor in dali pobudo za ustavno presojo.

Se pripravljavci zakona pred sprejetjem niso posvetovali z vami?

So, ampak takratna vlada mojih argumentov ni upoštevala. Sedaj imamo, namesto da bi počakali na pravnomočnost ugotovljenega dolga, objavljene dolgove 90 dni po zapadlosti. Večkrat se zgodi, da davčni urad davek napačno odmeri ali ga v nekaterih primerih sploh ne bi smel odmeriti. Zato se davčni zavezanci včasih pritožijo in v postopku uspejo. Te možnosti danes ni več. Pri vsem skupaj pa bi bilo z vidika javnega interesa bistveno pomembneje izvedeti, kaj je davčni urad sploh ukrenil, da bi se davek posameznika izterjal, in kako je lahko dopustil, da je z leti dolg nekaterih narasel do višin, ki jih je danes res nemogoče izterjati.

Na prvem seznamu se je znašlo tudi pet napačnih imen, za kar se je davčni urad že opravičil.

Lepo, da se zna davčna uprava opravičiti, a to kaže predvsem na nedopustno neurejenost centralnih evidenc. Organizacije, kot je davčni urad, bi morale imeti podatke urejene do zadnjega centa natančno. Opravičili so se za pet imen, bojim pa se, da to število še ni dokončno.

Kot eden izmed argumentov za nastali položaj se poudarja premalo zaposlenih za izterjavo, prejšnja vlada je pravobranilstvu tudi zmanjšala proračun.

Da država ne zna zaposliti dovolj inšpektorjev – pa takšnega stanja nimamo samo na davčnem uradu, temveč še na delovnem, zdravstvenem in drugih inšpektoratih –, ni opravičilo za čezmerni poseg v človekove pravice. Sicer bi lahko zaradi pomanjkanja policistov začeli prisluškovati vsem telefonskim pogovorom, ker bi bilo tako laže odkriti tiste, ki delajo kaj narobe. Tako se v pravnih, demokratičnih državah ne dela.

Objavljeni seznam razkriva, kdo davka ne more plačati. Kakšen se vam zdi švedski model, po katerem objavljajo sezname davčnih plačnikov, iz katerih je mogoče razbrati sumljive plačnike?

Skandinavske države imajo dolgo tradicijo transparentnosti, vendar menim, da njihovi ukrepi pri nas ne bi učinkovali enako. Zanimiva se mi zdita irski in britanski model. Tam država najprej naredi vse, da bi davek izterjala, in šele nato na spletni strani objavi imena tistih, ki so davčni utajevalci in se zavestno, s kaznivimi dejanji, izogibajo plačevanju davkov. Pri nas objavljeni dolgovi niso niti pravnomočno ugotovljeni. Najsporneje pa je, da so na seznamu tudi mnogi, katerih dolžnik je država.