26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
Dežmanov odhod
Vlada odstavlja direktorja Arhiva Slovenije Jožeta Dežmana
Jože Dežman na otvoritvi razstave ob obletnici ustanovitve SDS
© Borut Peterlin
»Da so me pred letom dni imenovali za direktorja Arhiva Slovenije, je bilo tudi zame veliko presenečenje in velika odgovornost. To, da me sedaj odslavljajo brez očitka, pa je tudi neke vrste čast,« je dejal Jože Dežman, odhajajoči direktor nacionalnega arhiva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
Jože Dežman na otvoritvi razstave ob obletnici ustanovitve SDS
© Borut Peterlin
»Da so me pred letom dni imenovali za direktorja Arhiva Slovenije, je bilo tudi zame veliko presenečenje in velika odgovornost. To, da me sedaj odslavljajo brez očitka, pa je tudi neke vrste čast,« je dejal Jože Dežman, odhajajoči direktor nacionalnega arhiva.
Dežmana je pred letom dni na vrh arhiva, v katerem hranijo tudi vse gradivo SDV oziroma Udbe, imenovala vlada Janeza Janše. Bil je prvi direktor, ki po stroki ni bil arhivist. Dežman meni, da je bilo to za arhiv koristno, Lovro Šturm, predsednik Zbora za republiko, pa celo, da je bil Dežman imenovan kot strokovnjak in da ga vlada sedaj razrešuje iz političnih razlogov, »v interesu centrov moči z nedemokratičnimi nameni, nikakor pa ne v interesu javnosti«. A Dežman je šele pred nekaj tedni naredil izpit za arhivista in prejšnji direktor arhiva Dragan Matič opozarja, da je med enoletnim vodenjem zaradi neznanja naredil več napak.
»Po veljavnem, Janševem zakonu je gradivo Udbe prosto dostopno javnosti, razen osebnih podatkov žrtev. Dežman pa je mimo zakona aprila lani izdal navodilo o prenehanju anonimizacije, ker so se mu nekateri njegovi somišljeniki pritoževali, da je čakanje na dokumente preveč zamudno. V tem času, do začetka inšpekcijskega postopka, so ljudje hodili v naš arhiv in brali vse mogoče. Recimo o kakšnih intimnih navadah še živečih žrtev,« pravi Matič, ki meni, da verjetno tudi za šefa onkološkega inštituta nihče ne bi postavili okulista, niti se on sam, Matič, ne bi hotel preizkusiti kot minister za finance. Pravi, da je Dežman Arhiv Slovenije v zadnjem letu spremenil v izpostavo Študijskega centra za narodno spravo: »Delal je sicer to, kar ga veseli, kar je legitimno. A to pomeni, da smo uporabnika arhiva, ki je bil prej pogosto v čitalnici, postavili za šefa.«
Namesto Dežmana sedaj na vrh arhiva prihaja Bojan Cvelfar, tokrat arhivist po stroki. Cvelfar je bil prej direktor ljubljanskega zgodovinskega arhiva, na položaj direktorja tega arhiva pa vlada zdaj postavlja prav Matiča. Ali gre v teh primerih za strokovno ali politično kadrovanje? Gordana Šövegeš Lipovšek, predsednica Arhivskega društva Slovenije, zagovarja, da bi se moral vsak direktor spoznati na arhivistiko. »Smo pa in smo bili vedno kritični do vsakokratnih zamenjav na direktorskih položajih, ki v zadnjem času potekajo redno, ob vsakokratni menjavi oblasti.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Doc. Dr. Tamara Griesser-Pečar, Dunaj - Ljubljana
Dežmanov odhod
Dragana Matića očitno moti raziskovanje delovanja tajne politične policije na slovenskih tleh, vprašanje je, zakaj ga moti. Ko je bil sam direktor Arhiva Slovenije je, potem ko je referandum preprečil zaporo gradiva Udbe, uvedel anonimizacijo občutljivih podatkov za raziskovalce in s tem zavrl vsako resno preučevanje delovanja tajne politične policije, zločinske organizacije naše totalitarne komunistične... Več
Ivo Ercegović, Ptuj
Dežmanov odhod
Dr. Tamaro Griesser-Pečar v svojem komentarju o zamenjavi direktorja Arhiva Slovenije najbolj moti, da je bivši direktor uvedel anonimizacijo občutljivih podatkov za raziskovalce in s tem preprečil vsako resno preučevanje delovanja tajne policije, zločinske organizacije naše totalitarne komunistične preteklosti. Brez teh podatkov, po njenem prepričanju, pa sploh ne moremo razumeti delovanja komunističnega režima. Več