Vesna Teržan

 |  Mladina 17  |  Kultura

Davek vojni in kapitalu

Kako je fotografsko oko zaznalo spremembe v kulturni krajini, ki so posledica vojne in tranzicijskih procesov v republikah nekdanje Jugoslavije

Borut Krajnc, Velika Pirešica (cesta Arja vas-Velenje), serija fotografij Praznine, 2007.

Borut Krajnc, Velika Pirešica (cesta Arja vas-Velenje), serija fotografij Praznine, 2007.

Na fotografijah vidimo sledi, ki jih je na ozemlju nekdanje Jugoslavije pustila vojna – razrvala je duše, razdejala prostore, razrušila mesta in uničila naravo. A po vojni, v času navideznega miru, imenovanega tranzicija, je v ta mesta, doline in kotline prišel še perfidni turbokapitalizem. Najprej je uničil gmotne temelje, temu je sledilo še duševno pohabljenje, nato pa je potihoma, ob pomoči domačih politikov, državljane razlastil blaginje nekdanje družbene lastnine, jim vzel socialno državo in jih za povrhu še oropal za drobne prihranke in lastna življenja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vesna Teržan

 |  Mladina 17  |  Kultura

Borut Krajnc, Velika Pirešica (cesta Arja vas-Velenje), serija fotografij Praznine, 2007.

Borut Krajnc, Velika Pirešica (cesta Arja vas-Velenje), serija fotografij Praznine, 2007.

Na fotografijah vidimo sledi, ki jih je na ozemlju nekdanje Jugoslavije pustila vojna – razrvala je duše, razdejala prostore, razrušila mesta in uničila naravo. A po vojni, v času navideznega miru, imenovanega tranzicija, je v ta mesta, doline in kotline prišel še perfidni turbokapitalizem. Najprej je uničil gmotne temelje, temu je sledilo še duševno pohabljenje, nato pa je potihoma, ob pomoči domačih politikov, državljane razlastil blaginje nekdanje družbene lastnine, jim vzel socialno državo in jih za povrhu še oropal za drobne prihranke in lastna življenja.

Ostala je čista beda in ta zdaj zija s fotografij, ki so jih za potujočo razstavo Aftermath (Posledice) izbrale pristojne institucije za fotografijo iz Skopja, Prištine, s Cetinja, iz Beograda, Sarajeva, Zagreba, Pulja in Ljubljane. Slovenski del je prispeval Photon, center za sodobno fotografijo, ki je tudi nosilec projekta. V slovenski izbor so uvrščeni Tomaž Gregorič, Marija Mojca Pungerčar, Bojan Salaj, Antonio Živkovič in Mladinin urednik fotografije Borut Krajnc.

Izbor fotografij iz vseh nekdanjih republik kaže raznolikost usod njihovih prebivalcev navkljub podobnim turbokapitalističnim metodam uničevanja družbene substance. Fotografije Boruta Krajnca – prazni oglasni panoji – odlično komentirajo blišč in bedo slovenske zgodbe o uspehu, napihnjenih oglaševalskih akcij, ki so parazitirale na gospodarskem razcvetu dežele, ki je poniknil v pogoltnih luknjah bančnih malverzacij tako imenovanih slovenskih elit, hkrati pa so simbol izpraznjene mentalne substance in izginulih družbenih vrednot. Presunljiva je fotografija Tarika Samaraha iz fotografske serije Srebrenica, ki z dokumentarnim, a hkrati dramatičnim kadrom pokaže srečanje smrti in življenja. Dve roki – ena mrtva, blatna, kot da je zgrabila roko v beli rokavici, živo roko, ki išče resnico, roko izkopavalca množičnih grobov v Bosni in Hercegovini. Serija fotografij Voje Radonjića kaže opustele in s smetmi prenapolnjene črnogorske pokrajine; te pripovedujejo zgodbo o človeku, ki je šel skozi atomski vek in za seboj pustil kupe odpadkov civilizacije. Kljub natrpanosti s smetmi kadri zevajo zloveščo praznino opustele in zanemarjene krajine.

Tarik Samarah, Kamenica pri Zvorniku, serija fotografij Srebrenica, 2002.

Tarik Samarah, Kamenica pri Zvorniku, serija fotografij Srebrenica, 2002.

Aftermath je mednarodni projekt, poleg Photona in njegovih partnerskih organizacij z območja nekdanje Jugoslavije ter njihovih lokalnih podpornikov sta ga finančno podprla evropski kulturni sklad (BIFC) in Občina Pordenone z italijanske strani meje, kjer je razstava že gostovala lani, potem ko je bila premierno predstavljena v Ljubljani. Letos pot nadaljuje na Hrvaško, 4. aprila so jo odprli v Klovićevih dvorih, tako rekoč pod isto streho kot razvpito in ugledno razstavo del Pabla Picassa.

Projekt Aftermath je kakor plod iskanja sprememb v kulturni krajini prva regionalna raziskovalna kuratorska platforma, vzpostavljena z namenom, da razišče in prepozna poglavitne tendence v sodobni povojni in postjugoslovanski fotografiji, so zapisali organizatorji. Raziskava o vplivu velikih družbenih premikov fotografijo uporabi kot sredstvo za ugotavljanje, kakšne so in kako se v samem fizičnem prostoru in mentalni kondiciji prebivalstva kažejo posledice dogodkov v krvavih devetdesetih letih in politično jeklenem začetku 21. stoletja.

Izbrane fotografije so avtorske in razkrivajo občutljive, tragične, včasih pa duhovite ali absurdne situacije, ki so jih v objektiv ujeli fotografi različnih generacij, tisti, ki so bili priča razpadu skupne države, in tudi mladi, ki imajo do tega že distanco. Gre za razmerja med starim in novim, za zaznavanje sprememb v prostoru, ki sta jih v dvajsetih letih povzročila čas in ideologija, takšna ali drugačna.

Fotografska razstava:
Aftermath
Kdo: Borut Krajnc, Tomaž Gregorič, Marija Mojca Pungerčar, Bojan Salaj, Antonio Živkovič in številni drugi fotografi iz nekdanje Jugoslavije
Kje: Klovićevi dvori, Zagreb
Kdaj: od 4. aprila do 18. maja 2013

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.