Niti zver niti merjasec

Pisateljica Julia Donaldson je pred 14 leti napisala zgodbo o majhni iznajdljivi miški, ki pri pohajkovanju po gozdu uspešno zavaja različne živali. Ko na lovu za lešnikom sreča lisico, ji natvezi, da hiti na večerjo k zverjascu. Čuden stvor, ki ni niti zver niti merjasec, naj bi imel najraje lisice na žaru. Že naslednji trenutek sreča kačo in jo prestraši z besedami, da zverjasec obožuje pražene kače. Sovi pa zatrjuje, da zverjasec uživa v sladkanju s sladoledom v sovjem soku. Miška, navdušena nad svojo iznajdljivostjo, se nazadnje res znajde pred ogromnim, še nedavno zgolj izmišljenim zverjascem. In stoječ pred njim se mora domisliti nove ukane …

Pravljica Zverjasec je med otroki pravi hit: do danes je bila prevedena v več kot 40 jezikov, prodanih pa je bilo že več kot 10 milijonov knjig, navajajo v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Obstaja tudi slovenska različica, ki je za zdaj v celoti razprodana.

Poleg priljubljenosti je pravljici treba priznati tudi kakovost. Po besedah literarne kritičarke Gaje Kos, katere področje raziskovanja je predvsem otroška literatura, je velik plus knjige dobra povezanost besedila s simpatičnimi in všečnimi ilustracijami – v izvirniku so delo Axla Schefflerja. Tudi zasnova zgodbe, kako bo miška pretentala vse druge živali, je izvirna, prav tako duhovit je končni preobrat, meni Kosova. A poudarja še en vidik: »Če slikanico beremo skozi optiko odraslega, pravzaprav odkrijemo, da Donaldsonova ne pripoveduje le o mali miški, ki v kozji rog užene velikega zverjasca, za povrhu pa še pol gozda, pač pa prikaže, kako delujejo mehanizmi družbene manipulacije.«

Zaradi vsega naštetega knjiga sodi med boljša besedila za otroke, kar je dosežek v današnji poplavi otroške literature. Veliko knjig ima slabo besedilo, ilustracije, prevod ali oblikovanje, navaja Kosova. »Se pa v zadnjem času založniki vse bolj zavedajo pomena vizualnega, ki pritegne že na prvi pogled. Toda to pomeni, da pri nekaterih slikanicah, ki imajo neizvirno in slabo napisano besedilo, to ’zakamuflirajo’ z dobrimi ilustracijami,« še dodaja.

Donaldsonova je po prvih uspehih z Zverjascem napisala nadaljevanje Zverjašček, po obeh zgodbah pa sta bila posneta angleška animirana filma, ki ju je zdaj še mogoče videti v ljubljanskem kinu Kinodvor. Poslušalci radia BBC so pripoved leta 2009 izbrali za najljubšo zgodbo za lahko noč. Kako torej na novo predstaviti tako priljubljeno in opevano zgodbo?

V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) so se odločili za lutkovni muzikal, katerega premiera je bila na sporedu prejšnji teden. Dramatizacijo je pripravil Milan Dekleva, tudi avtor osnovne prepesnitve Zverjasca, predstavo pa je režiral Jaka Ivanc, ki je sicer zaposlen v Gledališču Koper, a je za LGL do sedaj že režiral predstave Perzej, Zakaj verjeti v zmaje in Romeo & Julija. Kot pojasnjuje, je bila priljubljenost Zverjasca nedvomno dodaten izziv za uprizoritev. Z ustvarjalci so se odločili za avtorsko izdelavo vizualne podobe, zasnovo te je prevzel ilustrator in grafični oblikovalec Natan Esku. Kot pravi Ivanc, so si pri tem prizadevali, da bi likovnost čim bolj približali preprostim formam, kar gledalcu omogoča, da se laže osredotoči na pred njim potekajočo zgodbo. Za glasbo je poskrbel Davor Herceg, za lutkovno tehnologijo in pomoč pri animaciji pa Mitja Ritmanič.

Nastalo je dobre pol ure zabave za otroke, ki jim ob ogledu ne preostane drugega, kot da se smejijo in čudijo vse do zadnjega. Junakinja miška je podobna veverici iz slavne serije risank Ledena doba in se, enako kot ta, vso predstavo nerodno bori za izmuzljivi lešnik, ki gledalca v predstavi na razi-

gran način popelje od ene do druge točke. Srečanja s plenilci vsakič znova popestri tudi domišljena situacijska komika, katere vrhunec je miškino srečanje z zverjascem. Ta je za vse gledalce, ne glede na starost, VELIKO presenečenje ...

Lutkovni muzikal:
Julia Donaldson: Zverjasec
Kdo: prevod in priredba Milan Dekleva, režija Jaka Ivanc
Kje: Lutkovno gledališče Ljubljana, Ljubljana
Kdaj: 22., 23., 24. in 25. maja 2013