Tjaša Zajc

 |  Mladina 19  |  Politika  |  Intervju

Stevo Ščavničar: "Bistveno je, da preprečimo, da se storitev kot je voda, ne začne komercialno izkoriščati."

Državni svetnik, pobudnik predloga za vpis pravice do vode in komunalne ureditve kot temeljne človekove pravice v ustavo

© Uroš Abram

Kaj je bil povod za vaš predlog?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Tjaša Zajc

 |  Mladina 19  |  Politika  |  Intervju

© Uroš Abram

Kaj je bil povod za vaš predlog?

Pred meseci je veliko prahu dvignila evropska direktiva o podeljevanju koncesij, v kateri mnogi vidijo nevarnost privatizacije vodnih virov. O tem smo razpravljali tudi na Regionalni razvojni agenciji Gorenjske, ki koordinira župane te regije, in tu je nastal predlog za sprožitev ustavne revizije, ki sem ga sprožil kot zastopnik občin v državnem svetu.

V slovenski ustavi je že zapisana pravica do zdravega okolja. Voda ne spada zraven?

Menim, da spada, vendar je ta člen preširok. Pod njega recimo spada pravica do zdravega zraka. In kljub temu zrak v Ljubljani večkrat letno presega kar nekaj parametrov o čistosti zraka. Ustavna zaščita torej ni dovolj. Kakorkoli berem ustavo, ta ne preprečuje, da ne bi prišlo do čiste komercializacije pravic. Pravico do vode torej že imamo, a za kakšno ceno? V resnici ima vsakdo pravico do zasebnega aviona, če si ga lahko privošči. Bistveno je, da preprečimo, da se storitev kot je voda, ne začne komercialno izkoriščati. Ta specifika utegne malo izstopati iz ustave.

Računate, da se bodo politične stranke lahko poenotile glede predloga in mu zagotovile zadostno politično podporo?

O široki politični podpori ne dvomim. Več skrbi in dela zahteva priprava dokumenta, ki bo resnično uporaben in spoštovan. Naše temeljno izhodišče je, da je voda vitalni interes, ustava pa ni dovolj dobra, če tega vitalnega interesa ne ščiti. Storitve glede vode so že sedaj stvar gospodarske dejavnosti. V primeru sprejetja novega ustavnega določila bi morale postopoma preiti v državno last oziroma upravljanje. Direktiva uvaja neko novo ureditev, ki širi trg, kar pomeni, da bi lahko storitve prešle v izvajanje tujcev. Tega ne moremo preprečiti s preprosto prepovedjo vstopa tujcev, ker bi bila to diskriminacija.

V kolikšnem času, pričakujete, bo pobuda sestavljena?

Pri pripravi nam pomaga Inštitut za primerjalno pravo, o točnih rokih pa je še prehitro govoriti. V sredo bomo o nameri glasovali v državnem svetu, prisoten bo tudi dr. Lojze Ude in prosili ga bomo tudi za časovno oceno.

Ste spremljali Evropsko civilno pobudo, v sklopu katere se med drugim zbirajo podpisi za univerzalni dostop do vode in komunalne ureditve?

Pobudo podpiram, a menim, da ni dovolj močna, da bi se Evropa nanjo odzvala. Peticija govori samo o pravici do vode, ne pa tudi o prepovedi, da bi to postala pridobitna dejavnost. To se da zlahka izigrati.

Pobudo ste podpisali?

To me še čaka. Strinjam se z njo in jo bom podpisal iz načelnih razlogov, vendar v njeno moč ne verjamem in menim, da je treba iti pri zahtevah dlje. Za zdaj še imamo vire, ki jih zastonj izrabljamo, pri vseh spremembah glede tega pa se je treba pravočasno odzvati in nadzirati prehode. Borimo se za temelje, ki omogočajo suverenost nekega naroda.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.