Zaradi strahu ni dialoga v družbi

»Informacija ni znanje in znanje ni modrost. Živimo v družbi, preplavljeni z informacijami, hkrati pa vse več ljudi ugotavlja, da vseh teh informacij ne morejo uporabiti za družbene in politične analize, ki bi jim pomagale razumeti svet. In živimo tudi v družbi, v kateri navidezni poznavalci rutinsko ravnajo zelo nespametno,« na spletni strani univerze Teksas ugotavlja Robert Jensen, profesor na šoli za novinarstvo na univerzi Teksas in avtor knjige Prerekanje za naša življenja: Vodnik za konstruktivni dialog (Arguing for Our Lives: A User’s Guide to Constructive Dialog).

Ugotavlja tudi, da živimo v obdobju tesnobnosti zaradi stanja v družbi in razmer v svetu, od katerih smo odvisni. Vsi sistemi, ki so sestavni del našega življenja (politični, ekonomski, kulturni) odpovedujejo, vse bolj zaskrbljive so novice o stanju okolja. »To povzroča tesnobo, ne glede na to, ali ljudje to priznajo ali ne,« pravi Jensen.

Glavni razlog, zakaj ni dialoga v družbi, je strah. Razumljivo je, da je ljudi strah soočiti se s polomijo naših sistemov in globino krize. Namesto da bi se lotili kompleksnih vprašanj, se ljudje bolj kot kadar koli zadovoljijo s poenostavljenimi odgovori in so bolj dovzetni za ideološke razlage. Kritično razmišljanje po profesorjevih besedah ovira več dejavnikov, začne pa se že v osnovni šoli, kjer učitelji preverjajo znanje z vse več standardiziranimi testi. Hkrati je sodobna družba najbolj prepojena s propagando, ljudje so na vsakem koraku tarča različnih oglaševalcev, marketinga in industrije odnosov z javnostjo. Hkrati imamo poplavo medijev, naša kultura je ena samo veliko zabavljaštvo. Vse to je privedlo do tega, da je probleme lažje ignorirati kot prevzeti odgovornost za kritična stališča.

Robert Jensen nadalje razlaga, da je v sistemu, ki tako kot sedanji korporativni kapitalizem koncentrira bogastvo v rokah peščice, težko vzpostaviti pomemben demokratičen dialog in razprave, pri katerih lahko vsakdo enakopravno sodeluje. Mnogi ljudje to spoznavajo, zato zahtevajo, da je treba »iz politike odstraniti denar«, a to ni mogoče, kajti koncentracije bogastva preprosto ni mogoče ločiti od politike. »Torej je treba sprejeti dejstvo, da sta v določeni meri kapitalizem in demokracija nekompatibilna,« pravi Jensen.

In kje vidi rešitev? »Bolj zdravo in bolj produktivno kot vztrajati v tesnobi zaradi krize, je priznati realnost. Smo v veliki godlji in rešitev iz nje ni lahka. Ljudje, ki se tega zavedajo, so pogosto zelo žalostni, kar je zdravo čustvo. Zanikanje dejanskih razmer je slaba strategija za soočanje z realnostjo. Priznanje realnosti omogoča razumne ukrepe,« pojasnjuje profesor Jensen.