Ko je dobiček pomembnejši od življenja

Vrhovno sodišče ZDA je začelo obravnavati zelo problematično zadevo s področja intelektualne lastnine. Odgovoriti mora na naslednje vprašanje: Je mogoče patentirati človeške (vaše) gene? Ali nekomu dovoliti, da lahko postane lastnik pravice, da od vas zahteva testiranje, ali imate gene, ki kažejo, da imate več kot 50-odstotno možnost, da zbolite za rakom na prsih. Za vse zunaj sveta intelektualne lastnine je odgovor logičen: ne. Vsak je lastnik svojih genov. Podjetje je lahko le lastnik intelektualne lastnine, ki je osnova za genski test. Ker so jo raziskave in razvoj testa stale visok znesek denarja, bi podjetje lahko imelo pravico zaračunavati njegovo uporabo, na spletni strani Project Syndicate piše Nobelovec za ekonomijo Joseph Stiglitz.

A podjetje Myriad Genetics iz Utaha hoče več. Zahteva lastništvo nad pravico za katerikoli test, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali ima oseba kritične gene, ki so povezani z rakom na prsih. Podjetje Myriad je to pravico brezobzirno uresničevalo, čeprav je njegov test manjvreden od testa, ki ga je univerza Yale bila pripravljena dati na voljo po bistveno nižji ceni. Posledice so bile tragične: testiranje, ki je na voljo za visoko rizične paciente, rešuje življenja, blokianje takšnih testov, stane življenja. Stiglitz opozarja, da je Myriad pravi primer ameriške korporacije, za katere je dobiček bolj pomemben od vsega, vključno s človeškim življenjem.

Vse več je dokazov, da sedanji sistem patentiranja ne povzroča le neizmernih stroškov za družbo, ampak zavira tudi inovacije. Patenti korporacije Myriad so eden od dokazov za to. Ta korporacija ni iznašla tehnologij, ki se uporabljajo za analize genov. Če teh tehnologij ne bi iznašel in patentiral nekdo drug, Myriad ne bi mogel priti do svojih iznajdb. Zdaj pa s svojimi patenti ovira razvoj boljših testov, ker ne upošteva načela, da vse raziskave temeljijo na prejšnjih raziskavah. Stiglitz piše, da ni dobiček spodbuda za iskanje novega znanja, ampak znanje samo, kar je privedlo do vseh odkritij od DNK, tranzistorjev, laserja, interneta in tako dalje.

Drug sodni postopek v ZDA pa je razkril glavne nevarnosti monopolov, ki temeljijo na patentih: korupcijo. Visoke dobičke posamezno podjetje recimo lahko ustvari tako, da podkupi lekarne, bolnišnice ali zdravnike, da propagirajo, uporabljajo in predpisujejo njegova zdravila. Tožilec južnega okraja New Yorka je pred kratkim obtožil švicarskega farmacevtskega giganta Novartis (v njegovi lasti je tudi družba Lek), da zdravnikom daje podkupnine in nelegalne honorarje. Novartis spet počne tisto, kar je pred tremi leti, ko je sklenil poravnavo v podobnem primeru, obljubil, da ne bo več počel. Potrošniška organizacija Public Citizen ocenjuje, da je farmacevtska industrija samo v ZDA plačala milijarde dolarjev za takšne poravnave.

Na žalost ZDA in druge razvite države po svetu zahtevajo poostritev predpisov za zaščito intelektualne lastnine. Te poostritve bi po Stiglitzevih besedah revnim državam onemogočile dostop do znanja, ki ga potrebujejo za svoj razvoj, in bi jim preprečile razvoj generičnih zdravil za reševanje življenj na stotine milijonov ljudi, ki si ne morejo privoščiti originalnih zdravil po monopolističnih cenah.

»Povečanje prožnosti« predpisov za 48 najmanj razvitih držav, ki imajo BDP na prebivalca nižji od 800 dolarjev, je na dnevnem redu pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). ZDA in EU imata velike pomisleke, da bi za te države omilili predpise glede uporabe patentne zaščite. Joseph Stiglitz pravi, da je intelektualna lastnina pravila, ki jih ustvarjamo ljudje in posledično povečuje blaginjo. Toda neenakopravni režimi za zaščito intelektualne lastnine niso učinkoviti, saj zavirajo inovacije in uporabo znanja, hkrati pa omogočajo ustvarjanje monopolističnih dobičkov. Kot v primeru Myriad celo povzročajo nepotrebne izgube življenj. Upamo lahko, da bo vrhovno sodišče z razsodbo v tem primeru pomagalo ustvariti bolj razumen in human pravni okvir, upa Stiglitz.