Napadi Izraela na Sirijo norost ali hladna preračunljivost?

Preden je Izrael 3. in 4. maja izstrelil rakete proti Siriji, je 27. aprila namestnik ruskega zunanjega ministra Mikhail Bogdanov vzpostavil novo zvezo Rusije s Hezbolahom v Bejrutu. To je bil odgovor ruskega predsednika Vladimirja Putina na pobudo ameriškega predsednika Baracka Obame, da je treba vzpostaviti partnerstvo za zaključek konflikta v Siriji. Obamina pobuda je bila zelena luč za Izrael, da lahko napade iranske in hezbolahove cilje v Siriji, so poročali na spletni strani Debka.com.

Publicist F. William Engdahl na spletni strani Voltairenet piše, da je vodja Hezbolaha Hassan Nasrallah 30. aprila prvič javno dal vedeti, da je njegova organizacija pripravljena na aktivno pomoč režimu Bašarja Al Asada v Siriji v boju proti Al Kajdi in z njo povezani opoziciji. Nasrallah je tudi dejal, da so informacije, da je sirski režim uporabil kemijsko orožje, lažne in namenjene upravičevanju tuji intervenciji. Istočasno je Iran predlagal OZN, naj razišče, kdo je v Siriji uporabil kemično orožje.

Naslednji dan, 1. maja, je Barack Obama dejal, da so ZDA zdaj pripravljene oborožiti sirske upornike v boju proti Assadovemu režimu. Nato so 3. in 4. maja sledili izraelski izstrelki, 6. maja pa je neodvisna komisija OZN objavila sporočilo, da ni dokazov, da bi sirska vlada uporabila kemično orožje, sarin ali kakšno drugo podobno snov proti upornikom. Našla pa je dokaze, da so uporniki uporabili sarin in poskušali to naprtiti režimski vojski. To ni bila majhna zadrega za Washington in Tel Aviv, ki sta trdila drugače.

Engdahl nadalje navaja, da se je Izrael za bombardiranje odločil v času, ko so iz Sirije začele prihajati novice o uspehih vojske v boju proti upornikom in vnovični osvojitvi ozemelj, ki so jih na meji z Libanonom imeli v rokah uporniki. Dokler Izrael ali Washington ne bo prišel na dan s prepričljivimi dokazi, da je kemično orožje res uporabila sirska vojska, bo veljalo, da je Izrael s svojimi raketami, ki jih je izstrelil v Sirijo, skušal skupaj z Washingtonom pripraviti teren za enako zračno intervencijo v Siriji, kot jo je zavezništvo Nato izvedlo v Libiji, ker upornikom v dveh letih ni uspelo zrušiti režima Bašarja Al Asada, razlaga Engdahl.

Po njegovih besedah so izraelski napadi visoko rizična igra, ki lahko hudo udari Tel Aviv in Washington. Šiitska zveza Teheran-Damask-Hezbolah v Libanonu ima namreč podporo Rusije in Kitajske, sirske upornike pa podpirajo Katar, Savdska Arabija, Washington in Izrael. Sirija, Iran in Hezbolah so že napovedali maščevanje, zato konflikt kaj hitro lahko uide izpod nadzora.