Darko Vernik: "Večja domača pridelava semen bi bila vsekakor dobrodošla."

Nedavno je skoraj propadla Semenarna Ljubljana, kar je sprožilo prve velike razprave o samooskrbi s semeni. Že tako naj bi bila slovenska samooskrba nekje pri desetih odstotkih … Zakaj tako malo?

Odstotki se razlikujejo glede na vrsto. Pri žitih je samooskrba precej večja, nekaj srednjega pri krompirju in vrtninah, najmanj pri koruzi, saj je tej najtežje konkurirati na trgu. Postopek semenarjenja je ponekod bolj enostaven, drugje manj, in od tega je odvisna proizvodnja. Je pa Slovenija mali igralec na trgu semen. Ko smo leta 2005 vstopili v Evropsko unijo, smo postali del evropskega trga in se je uvoz semen in izdelkov povečal. Tudi pridelovalci sami težijo k določeni ekonomiki, v Sloveniji pa nimamo raziskovalnih institucij, ki bi razvijale tako kakovostne sorte, da bi bile primerno konkurenčne ostalim. Inštituti si zato prizadevajo predvsem za ohranjanje obstoječih vrst.

Ampak ali s tako nizkim odstotkom ne tvegamo prevelike odvisnosti od tujih multinacionalk, kot je Monsanto, ki zahteva vsakoletni odkup lastnih semen in prepoveduje njihovo kalitev?

Večja domača pridelava semen bi bila vsekakor dobrodošla. Navsezadnje njihova pridelava zahteva kar nekaj dela, kar bi lahko prineslo tudi nekaj novih delovnih mest. Vendar ministrstvo za kmetijstvo semenarstva doslej ni podprlo. Če bodo želeli večjo samooskrbo, bo treba to politiko spremeniti.

Glede na to, da je Semenarna Ljubljana edini večji ponudnik semen v Sloveniji – kakšne bi bile posledice, če bi propadla? Kaj bi to pomenilo za avtohtone slovenske vrste semen?

V Semenarni vzdržujemo in pridelujemo seme 62 vrtnin, od tega je 34 avtohtonih slovenskih pri sadnem drevju, zelenjavi ... Če Semenarne ne bi bilo, bi bile te sorte ogrožene. Izumrle ne bi, saj so vzorci hranjeni v genski banki. Vendar pa bi se, preden bi neki nov proizvajalec z razmnoževanjem teh semen dosegel zadostne količine za naš trg, pojavilo ogromno konkurence. Ta vedno poskuša izpodriniti trenutno ponudbo. Ta je že sedaj zelo široka, zato z lastno pridelavo zelo težko tekmujemo.

Kakšna je prednost avtohtonih vrst?

Prilagojene so našim razmeram. Preden iz tujega semena dobimo neko čisto populacijo, ki zagotavlja, da so vrtnine bolj ali manj enake, pa mine pet, tudi do deset let. Najprej namreč vzorec preizkusimo in izberemo najboljše rastline, slabše pa odstranimo. Naslednje leto preverimo potomstvo in ponovno se pojavijo osebki, drugačni od prvega leta. Traja leta, preden vzorce izčistimo in dobimo kakovostna semena.

Evropska komisija je pred kratkim pripravila predlog o semenih, ki je povzročil kar nekaj razburjenja; od strahov, da bomo izgubili avtohtone vrste semen, do tega, da pomeni še eno možnost, da se peščica svetovnih multinacionalk polasti celotnega nadzora nad proizvodnjo in prodajo semen. Ste ga že preučili?

Za zdaj gre za obsežen predlog, ki še ni dorečen. Prejšnji teden smo dobili prevod, ki ga bomo preučili in izrekli mnenje.