Postopno razpršeno preseljevanje Romov

Država nima strategije za reševanje problematike nelegalnih romskih naselij. Ko sta bila za to čas in denar, se s tem niso želeli ukvarjati, zdaj je prikladen izgovor kriza. V praksi to pomeni, da so občine prepuščene same sebi, ali bolj rečeno, imajo proste roke. Da kaj storijo, da ničesar ne, da se tega lotijo prav ali pa narobe. Občina Kočevje že dlje časa za rešitev vprašanja enega izmed dveh nelegalnih romskih naselij uporablja »postopno razpršeno preseljevanje Romov«, ki naj bi imelo za končno posledico izpraznitev in rušenje romskega naselja na lokaciji, kjer bo sčasoma zrasla poslovno-obrtna cona. Prav ali narobe?

Na občini zagotavljajo, da letno namenijo določena sredstva tudi za komunalno urejanje štirih legalnih romskih naselij, kar pa se nelegalnega naselja Trata tiče, pa ne. Tudi nove lokacije, kamor bi preselili romsko naselje, se niso odločili iskati, Rome bodo preprosto postopoma preselili in izpraznili naselje. Pojasnjujejo, da na tej lokaciji »individualno rešujejo posamezne romske družine tudi s pomočjo občinskih sredstev – prek razpisa lahko prednostno kandidirajo za sofinancerska sredstva za razrešitev stanovanjskega problema.« Čeprav se zdi početje občine v nasprotju s standardi in načeli, ki sicer veljajo na tem področju, pa preprostega odgovora ni. Številne romske družine si v iskanju lepše prihodnosti zase in za svoje otroke dejansko želijo preselitve iz romskega naselja. Po drugi strani za tiste družine, ki si ne želijo živeti izven romskega naselja, to gotovo ne more biti pravi način rešitve njihovega položaja. Na občini sicer niso želeli odgovoriti, kam bodo z družinami, ki ne bodo privolile v življenje izven romskega naselja, poudarjajo pa, da projekt rešitve nelegalnega naselja Trata poteka v soglasju s kočevskim romskim svetnikom.

Blaž Kovač z Amnesty International Slovenije opozarja, da so preselitve prepovedane, če gre za prisilno ravnanje državnih organov. Kar se občine Kočevje tiče, pojasnjuje, da je v zadnjih letih pristopila k reševanju izziva neformalnih naselij, da proces spremljajo, a da doslej niso »prejeli pritožb romskih prebivalcev glede načinov preselitev in glede tega, kam so ljudi iz teh neformalnih naselij preselili«. Ob tem opozarjajo, da žal v nekaterih drugih občinah urejanje vprašanja neformalnih naselij, kjer pogosto vladajo neustrezne bivanjske razmere, ne poteka zadovoljivo: »V sosednji občini Ribnica na primer povsem ignorirajo dejstvo, da v občini brez vode in elektrike živijo tudi Romi. V občini Škocjan pa so na občinskem delu romskega naselja, ne da bo obvestili Rome, pripravili projekt čistilne naprave. Ob tem Romom občina ne pojasni, ali se bodo njihovi domovi rušili, in kako, če sploh, bodo zagotovili nadomestna bivališča.« Kovač dodaja, da so razlogi za raznolikost pristopov reševanja romske problematike prav v dejstvu, da »država nima strateških smernic in noče uporabiti ukrepov za urejanje pravnega položaja romskih naselij«.