Evrovizijske tortice

Pred začetkom evrovizijskega tedna, ki se je za večino držav bivše Jugoslavije klavrno končal že v torek, so nas na POP TV v nedeljo seznanjali z Ameriko. Ameriški kuhar nam je pripravil postrv na krompirjevi posteljici, njihova hišna kuharica Ana, ki ima že skoraj identično artikulacijo kot Mojca Mavec, pa je prijatelju iz Arizone kuhala mehiško hrano.

Nova kuharska pogruntavščina Petra Bratuše Zabeljeno po ameriško se v teoriji sliši kot nekaj, kar bi našli na kuharskem kanalu 24Kitchen: ameriški kuhar bluzi po Sloveniji in nabira tipične sestavine, ki jih nato uporabi v tradicionalne slovenski jedi z ameriškim preobratom.

Lenny Russo, kuharska pošiljka ameriške ambasade, se je tako potepal po slovenski Istri in na poti spoznaval slovenske proizvajalce, katerim se je vsem po vrsti zdelo, da jim vloga v oddaji pripada že po naravnem redu stvari. Da, seveda morate naše vino uporabiti vsaj pri eni jedi in seveda morate uporabiti piransko sol. Le napol zainteresirani Russo je tako samo še dodatno pripomogel k temu, da se nam je zdelo, da bo vse udeležene kar pobralo od naporov nastopanja ali pa raje od dolgčasa.

V naslednji oddaji istega režiserja je bila bistveno manj dolgočasna Ana, a še vedno nam ni jasno, zakaj si v jedilnici ne odgrne rolet ali prižge luči, namesto da z gosti vsakič malica v temi.

Seveda pa nas je precej bolj kot kuhanje ta teden zanimala Evrovizija, od katere po vesti, da je naša predstavnica pri nastopu pred žirijo fino zafušala, nismo pričakovali preveč, smo pa kot vsako leto precej pričakovali od preostalih držav, sploh kar se tiče pompoznih nastopov, akrobatov in kar je še druge evrovizijske navlake.

A očitno se je Evropa varčevanja lotila resno, kar je prvi polfinalni večer pomenilo, da se je samo ena tekmovalka na oder spustila iz svetleče disko kugle, je pa zato eno na oder prinesel velikan, druga pa je nastopila v rastočem, stožičastem krilu, iz katerega je poganjala med petjem ene od premnogih balad.

Medtem ko smo Slovenci in Črnogorci odkrivali dubstep, se je preostanek udeleženk prvega večera namreč zadovoljil z mladimi zmagovalkami tekmovanj talentov in baladami. Šlo je celo tako daleč, da je Nizozemsko predstavljala razgrajaška Anouk, a s počasno skladbo, ki se ni in ni razvila.

Še abonirani komentator Andrej Hofer je bil ob vseh nastopih precej ravnodušen, razen ko nam je razložil, da biva v istem hotelu kot krhek, prestrašen Belgijec s parom rjavih oči, a ne dvomimo, da se bo do finalnega, sobotnega večera vrnil v svojo vzklikajočo formo.

Presežek večera je bila sicer voditeljica, ki je na nadvse zabaven način predstavila delček zgodovine Evrovizije, a žal ni mogla ublažiti razočaranja, ki je sledilo. Da se v finale ni uvrstila Slovenija, smo že vajeni, da pol Evrope ignorira tri Srbkinje, oblečene v tortice, pa težko prebolimo.