Petra Tihole

 |  Mladina 20  |  Kultura

Drobci neotipljivega

Osem umetnikov odkriva, ali sreča prebiva tudi v umetniških delih

Avtoportret

Avtoportret
© Igor Škafar

Igor Škafar - Iči je tisti fotograf, ki je začel pred več kot desetletjem, še preden je beleženje modnih utrinkov z ulice postalo trend, v Mladinini rubriki Ulica tedensko objavljati ulične fotografije zanimivih mestnih »likov«. Ljudi z močno oblikovanim osebnim slogom, ki jih na ulici srečuješ in predvsem opaziš. V kvadratni format je pogosto zamrznil brezskrbne trenutke ljudi, ki izžarevajo zadovoljstvo, umirjenost in lahkotnost. Enkrat med vitalnim skokom prek majcene rečne struge, drugič med sproščenim posedanjem na zidu, prebiranjem knjige ali pač držanjem za roke.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Petra Tihole

 |  Mladina 20  |  Kultura

Avtoportret

Avtoportret
© Igor Škafar

Igor Škafar - Iči je tisti fotograf, ki je začel pred več kot desetletjem, še preden je beleženje modnih utrinkov z ulice postalo trend, v Mladinini rubriki Ulica tedensko objavljati ulične fotografije zanimivih mestnih »likov«. Ljudi z močno oblikovanim osebnim slogom, ki jih na ulici srečuješ in predvsem opaziš. V kvadratni format je pogosto zamrznil brezskrbne trenutke ljudi, ki izžarevajo zadovoljstvo, umirjenost in lahkotnost. Enkrat med vitalnim skokom prek majcene rečne struge, drugič med sproščenim posedanjem na zidu, prebiranjem knjige ali pač držanjem za roke.

Škafar je podobe sprva lovil na film in ga razvijal s posebno tehniko »cross process«, kar pomeni, da je fotografski film razvil z napačnimi kemikalijami, to pa je povzročilo mešanje barv in napačne tone na sliki. Ulični portreti so bili zato nasičeni z barvami, ki pa jih je v zadnjih nekaj letih postopoma umiril. Nekoliko se je spremenil tudi njegov slog fotografiranja. »Več je prvih planov in podobnih fotografskih trikov,« pravi.

Mladinina rubrika Ulica je še danes slikovita, zabavna in polna življenja. Tudi zato je kustos Sarival Sosič Škafarja uvrstil med osem umetnikov različnih generacij, ki se v Mestni galeriji Ljubljana s svojimi deli predstavljajo v okviru razstave Fragmenti sreče v umetnosti. Njegove fotografije namreč vsak teden prinašajo upanje, da sredi mesta vendarle obstajajo ljudje, ki so srečni, četudi je to upanje morda lažno.

Razstava Fragmenti sreče v umetnosti nam poskuša približati trenutke preproste sreče, ki jo lahko najdemo v naravi, odnosih, delu. Zdi se, da smo v zadnjih desetletjih, preplavljenih z materialnimi dobrinami in pričakovanji, celo zahtevami o ekonomskem uspehu, kar nekako pozabili, kako uživati v preprostih rečeh. A pri doseganju sreče nas poleg materialnih dobrin in dogodkov okrog nas največkrat omejuje prav lasten pogled na svet.

© Igor Škafar

Portretiranke Mete Krese iz serije Moje delo – moj praznik iz leta 2006 so osvobojene teh, lastnih omejitev. Fotografinja je v objektiv ujela delavke v tovarnah, ki so se ob upravljanju težkih in hladnih industrijskih strojev počutile kot zmagovalke. Fotografije pionirja slovenske sodobne fotografije Stojana Kerblerja iz 70. in 80. let pa govorijo o sreči, ki jo prinaša življenje v ritmu vsakdanjega, preprostega podeželskega življenja. Portretirance vedrih obrazov je ujel pri delu v vinogradih, na vrtovih in med družabnimi srečanji.

Brez drame, ironije, sarkazma in podtonov so slike Joni Zakonjšek, polne barv in svetlobe. »Pri njej se sreča kaže v naravi, v veselem odnosu do nje, do migetanja in postopnega nanašanja barve,« pravi Sosič. Polne fantastičnih barv in svetlobe so tudi slike poeta loške pokrajine Franca Novinca, ki prikazujejo kmečko motiviko in slavijo življenje. A tudi smrt je lahko le nekakšno zaključno slavje življenja, nekaj pozitivnega. O tem nas prepričujejo slikarska dela Milana Goloba, ki se predstavlja s serijo 235 slik, naslovljenih po ljudeh, ki so živeli nekoč in so se ga tako ali drugače dotaknili. Zdaj njihove energije, ujete v likovnih abstrakcijah, posthumno živijo v njegovih umetniških delih.

Razstavo zaokrožata dve glasbeni inštalaciji, ob katerih se lahko v intimnem zatemnjenem prostoru umirimo in prepustimo emocijam. Skladbe mlade skladateljice Tine Mauko kljub dramatičnim elementom preveva prav poseben optimizem, podobno velja tudi za orkestrske kompozicije Alda Kumarja.

Nič ni bolj nejasnega od iskanja in raziskovanja ideje sreče, razstavi ob bok pravi njen kustos Sarival Sosič. Poznamo številne vrste sreče, te pa so vedno hipne ter se nenehno spreminjajo skozi čas in prostor in tudi skozi vsa obdobja zgodovine. Rimljani so srečo razumeli kot vidik rodovitnosti. Imeti srečo lahko pomeni tudi srečati pravo bitje ali pravo stvar.

In prav v današnjem času, ko je družba polna negativnih občutenj, dramatičnosti, napetosti in negotovosti, je še posebej pomembno, da nam umetnost nakaže, da ne zrcali le težkih družbenih razmer, temveč je lahko tudi nekakšen otok za naše ustvarjanje in bivanje, ki je lahko tudi srečno in kjer lahko doživimo tudi kaj prijetnega. Pa čeprav morda le v fragmentih.

Razstava:
Fragmenti sreče v umetnosti
Kdo: Igor Škafar, Meta Krese, Stojan Kerbler, Joni Zakonjšek, Milan Golob, Franc Novinc, Tina Mauko in Aldo Kumar
Kje: Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana
Kdaj: do 16. junija 2013

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.