17. 5. 2013 | Mladina 20 | Kultura
Dan Deacon: »Proti korporativnemu kapitalizmu!«
Elektronski bojevnik, ki z družbeno aktivistično držo predstavlja državljana nove, pravičnejše Amerike
Kadar ne nastopa ali potuje, je del baltimorske skupnosti Wham City, v katero se je povezalo okrog 40 umetnikov.
© Shawn Brackbill
Dan Deacon, nekoč študent elektroakustične in računalniške kompozicije v New Yorku, je v zadnjih nekaj letih eden izmed glavnih akterjev baltimorske DIY, torej »naredi sam« scene. Izjemno produktiven in zvedav glasbenik, ki je prve štiri albume izdal v lastni režiji, zadnjo ploščo pa pri založbi Domino Records, se s svojim elektronskim »naredi sam« noise-popom, energičnimi nastopi in družbeno aktivistično držo predstavlja kot državljan nove, pravičnejše Amerike.
Trenutno na turneji predstavljate svoj zadnji album America.
America je v glasbenem smislu izredno povezana z geografijo in dolgimi potovanji po ZDA, te sem v zadnjem času med turnejami dobesedno prekrižaril. Z besedili, kakor tudi z glasbo, se dotikam spreminjajočih se pokrajin, ki sem jih doživljal med temi dolgimi potovanji. Hkrati pa se sprašujem, kaj povprečnemu Američanu pomeni dejstvo, da prihaja iz ZDA – biti državljan ZDA je bil nekoč privilegij, v zadnjem času pa se je to spremenilo v nekakšno sramoto. Precej ameriških državljanov se ne identificira s tem, da so Američani.
Torej hkrati kritizirate in hvalite ZDA …
Če sem na prejšnjem albumu Bromst kritiziral korporacijo Monsanto in prehrambno politiko ZDA, je America res hkrati kritika in hvalospev Ameriki, v kateri živim danes. V ameriški kulturi obstajajo številne stvari, s katerimi se ne strinjam ali jih celo preziram, in to tudi izpostavljam v posameznih komadih. Mislim pa, da je v ameriški kulturi tudi veliko dobrih in pozitivnih stvari, ki jih je treba v današnjih časih čim bolj izpostaviti. Če združimo oboje, dobimo nekakšno zmedo, ki ustvarja krizo ameriške identitete.
In katere so, po vašem mnenju, te pozitivne lastnosti ameriške kulture?
Predvsem bi rad izpostavil ameriško DIY, »naredi sam« sceno, ki je po mojem mnenju edinstvena in precej drugačna od drugih. Gre za način, kako je strukturirana, saj obstaja in deluje znotraj strukture korporativnega kapitalizma, hkrati pa je od nje popolnoma ločena. Pri tem se ne pojavlja zgolj v velikih urbanih centrih, temveč tudi na podeželju. Gre za organizirane skupnosti, ki se ne zmenijo za vplive korporativnega kapitalizma.
Ena izmed takšnih skupnosti je Wham City, katere del ste tudi sami.
Wham City je ustanovila skupina prijateljev, večinoma umetnikov, ki se je pred nekaj leti preselila v Baltimore. Začeli smo tako, da smo se najprej vselili v prazno skladišče, kjer smo začeli organizirati koncerte, postavljati gledališke predstave in podobno. Skupnost trenutno šteje približno štirideset ljudi, ki so večinoma prijateljsko povezani, kar pomeni, da nimamo strogo določene strukture. Gre za zdravo ustvarjalno skupnost, ki deluje precej svobodno, brez pretiranih obveznosti, pod skupnim imenom ali brandom. Trenutno se najbolj ukvarjamo s komedijami, saj je precej prijateljev iz glasbenih voda zašlo v gledališče, toda naši skupni interesi se vsakih nekaj let spremenijo, kar je odvisno od novih ljudi in svežih idej. Sam še zmeraj ostajam zvest glasbi …
… kar je razvidno tudi na vašem zadnjem albumu.
Zdi se mi, da svoje ustvarjalno izražanje razumem takole: z besedili poskušam izraziti kritiko trenutne ameriške politike, predvsem korporativnega kapitalizma, z inštrumentalnimi deli pa poskušam pohvaliti tiste ameriške vrednote, ki se mi zdijo pravične in avtentične.
Kako pa iz ameriške perspektive gledate na Evropo?
V Ameriki obstajajo razlike med regionalnimi kulturami, ki pa se na koncu zlijejo v splošen ameriški način življenja. Evropa deluje popolnoma drugače – če se pripelješ iz Belgije v Francijo, je jezik še zmeraj francoski, ljudje pa so popolnoma drugačni. Gre za dve popolnoma različni kulturi, ki sta v tem smislu precej oddaljeni druga od druge, čeprav sta si geografsko blizu in uporabljata isti jezik. Takšne razlike ne boste začutili, ko se boste pripeljali iz Georgie v Severno Karolino. V Evropi se na majhnem geografskem prostoru kar naprej izmenjujejo različne ideologije, nacionalne zgodovine in svetovni nazori.
Znani ste po tem, da ste med nastopi radi obkroženi z občinstvom. Lahko tudi tokrat pričakujemo takšen nastop?
Ne, tokrat pridem s skupino, tako da bomo nastopili na odru. Imam dva različna načina nastopanja – kadar nastopam sam, sem rad sredi občinstva, saj raje vidim, da se ta zabava, kakor da me opazuje, s tem pa tudi sam postanem del zabave. Kadar igram s skupino, pa se še zmeraj osredotočam na občinstvo, a hkrati poskušam karseda dobro predstaviti sebe in tudi spremljevalne glasbenike.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.