Tam nekje daleč od nas ...

»S projektom želim pokazati na izginjajoče družbene vrednote v tako imenovanem tretjem svetu, ki tonejo pod pritiski globalizacije in navidezne modernizacije,« opozarja Matjaž Krivic, ki bo na večer praznovanja mednarodnega muzejskega dne pod pokroviteljstvom Slovenskega etnografskega muzeja pred njim in v bližnji Kavarni SEM razgrnil nabor svojih fotografij s potovanj po Indiji, Nepalu, Tibetu, Kitajski, Mongoliji, Pakistanu, Iranu, Jemnu, Etiopiji, Namibiji, Burkini Faso, Senegalu, Mavretaniji, Maliju, Alžiriji in Maroku.

Izbor skupno 71 fotografij, naslovljen Urbanistan, pripoveduje zgodbe in kaže sekvence iz velikih, kompleksnih zgodb o daljnih deželah, bogatih s kulturo, a hkrati obubožanih zaradi posledic nekdanjega in predvsem sedanjega kolonializma zahodnjaških multinacionalk. Plenjenje teh lepih dežel je povod, da jih sodobni razlagalci sveta imenujejo tretji svet, svet, ki ga pod krinko mednarodne pomoči izkoriščajo in izčrpavajo do zadnje kaplje krvi, do predzadnjega diamanta in grama urana, do poslednje unče zlata in usihajočega decilitra nafte. V teh deželah je Krivic s kamero našel lege in stanja človeških usod in skupnosti na presečišču med urbanim in ruralnim.

Prve »prave« fotografije so nastale v Afriki, od koder ga je pot vodila v Azijo. Na poteh je s kamero beležil vsakdanje življenje, portrete ljudi, ljudske običaje in praznike, tamkajšnjo arhitekturo in pokrajino. A še nekaj več je v teh fotografijah in to več je dobro ubesedil popotnik in novinar Boštjan Videmšek: »Urbanistan je zgodba, ki govori o nezlomljivosti duha in večnem iskanju navdiha, ki omogoča preživetje. Je zgodba o posameznikih in družbenih skupinah, ki jedro bivanja kljub hrupu in vsesplošni urbani tesnobi iščejo v drugačnem prostoru in v drugačnem času.«

Urbanistan/absurdistan prefinjeno kaže robove tega sodobnega sveta, ki so zaradi geopolitičnih interesov pahnjeni v eksistencialni, ekonomski, veroizpovedni in moralni kaos. In v tem kaosu Krivic najde pravo svetlobo in izbere pravi kader. »Fotografije vidim v štirih kadrih. Imam štiri objektive in za vsak motiv, ki mi zbudi zanimanje, vnaprej vem, kako bo videti, če ga posnamem z enim ali z drugim objektivom. Na potovanju se mi prav nikamor ne mudi, nimam naročila za zgodbo, ki bi ji moral slediti in jo v najkrajšem času dostaviti naročniku. Tako sta mi potovanje in fotografiranje v čisti užitek,« pripoveduje Matjaž, ki je bil lačen novih podob, drugačnih navad, pristnih in iskrenih srečanj, novih izkušenj in spoznanj že pri šestnajstih, ko se je odpravil na prvo potovanje, in od takrat je popotnik, potovanja so njegov način življenja in fotografija je njegova strast.

Na prvih potovanjih je šklocal in nato doma prijateljem projiciral svoje prve diase. Nekateri so bili prav dobri, četudi posneti s starim maminim morganom. Kmalu si je kupil nikona, sedaj fotografira s canonom, a vmes mu je ena izmed nagrad prinesla še panoramski xpan hassellblad in odtlej po svetu slovi kot panoramski fotograf. Leta 2002 je namreč dobil nagrado angleškega društva Royal Geographical Society in kar dvakrat zapored so ga razglasili za fotografa leta.

Takrat je za Mladino povedal, da je bilo zanj in za njegovo rastočo kariero mednarodno priznanega fotografa usodno potovanje v Mali. Najbolj so ga očarali Tuaregi, ki so prišli v mesto s sabljami za pasom, bili so skrivnostni, a slikati se niso hoteli: »Odločil sem se, da ne bom nikoli plačal portretirancu, da ga lahko fotografiram. Tuaregu sem dal tri aspirine, ker je rekel, da ga boli zob. Takrat je nastala fotografija Tuaregovih oči z mojim odsevom v njih.« Fotografije iz Malija je odkupila agencija Sipa Press, danes pa Matjaž sodeluje z agencijo Getty Images.

Prizna, da je presedlal z analogne fotografije na digitalno. »Rad delam z digitalcem, ker je lažje, je pa dobro, da sem začel s klasiko. Tako imam prednost, saj bolje poznam fotografsko tehniko. Analogni fotoaparat zahteva več truda in znanja, da narediš zares vrhunsko fotografijo. Kljub temu je digitalna fotografija kakovostnejša, ima večjo ostrino, je bolj kontrastna, preprosto daje več informacij kot analogna. Ampak stari dobri diapozitiv ima neki neizrekljiv šarm, neko vzdušje, ki ga z digitalko ne moreš doseči,« ugotavlja.

Matjaž Krivic je prejel več mednarodnih nagrad in poleg tega, da objavlja v revijah po vsem svetu, svoje fotografije predstavlja tudi na razstavah, včasih z multivizijo. Predstavitve je začel v Sloveniji, nadaljeval pa po vsem svetu od Kitajske, Tibeta, Rusije, New Yorka, Finske, Irske, Srbije do Hrvaške. Izdal je tudi dve knjigi – Svetišča zemlje (2006) in Tibet (2003). Tokratna razstava ima med drugim dobrodelno noto, saj bo izkupiček od prodaje fotografij namenil za sirote in delovanje njihove šole Sechen v mestu Dege v vzhodnem Tibetu.

Fotografska razstava:
Matjaž Krivic: Urbanistan
Kje: ploščad pred Slovenskim etnografskim muzejem in Kavarna SEM, Ljubljana
Kdaj: od 18. maja do 1. septembra 2013