Drugi Ljubljanski festival piva

Na današnjem drugem Ljubljanskem festivalu piva, ki ga organizirajo društvo Golding, Patrick's Irish pub in Gas Station bar, bo tekla tudi beseda o kulturi pitja

Pivo je ena najbolj priljubljenih alkoholnih pijač na svetu in Slovenija pri tem ni nobena izjema. Za dvig kulture pitja piva pri nas že nekaj let skrbi nekaj posameznikov in kakopak ljubiteljev piva, ki so združeni v društvo Golding. Osnovni namen društva je izboljšanje znanja o kulturi pridelovanja in pitja piva. Ozaveščanju in širšemu spoznavanju te izjemne pijače pa je namenjen tudi Ljubljanski festivala piva, ki bo danes v drugo potekal med 13. in 22. uro pred barom Gas Station na Savski cesti v Ljubljani. Po besedah enega od organizatorjev Jerneja Vidmarja bo na stojnicah mogoče (p)okusiti okoli sto vrst piva slovenskih pivovarjev in uvoznikov.

Drugi Ljubljanski festival piva je namenjen tako rekreativnim ljubiteljem piva, ki jih bo vnovič presenetil širok izbor vrhunskih piv, kot tudi izkušenim poznavalcem, ki jim bo festival zagotovil prvovrstno pivopivsko doživetje. Odzivi na lanski premierni festival so bili odlični, zato tudi od letošnjega pričakujejo veliko. Na trinajstih stojnicah se bodo predstavili domači pivovarji, nekaj bo tudi tujih uvoznikov, pravi Jernej Vidmar, vodja trgovine s pivi z vsega sveta in lokala Gas station, ki dodaja, da je festival namenjen kulturnemu pitju in spoznavanju piva, zato bodo pivo stregli v steklenih kozarcih in tudi v manjših količinah, približno deci in pol. Cena za kozarec piva bo en evro. »Obstaja več vrst, stilov in okusov piva, ki ni le sredstvo za opijanje,« poudarja Vidmar in dodaja, da želijo poleg izboljšanja znanja o pridelavi in pitju piva na festivalu podpreti tudi slovenske pivovarje. Ti imajo skupaj z uvozniki po njegovih besedah na slovenskem trgu poleg birokratskih zapletov in trošarin kar nekaj težav pri razvoju. »Stremimo k temu, da začnejo gostinci širiti ponudbo piva,« je še povedal Vidmar in poudaril, da se gostincem na ponuja festivalu možnost neposrednega stika z uvozniki in pivovarji.

Kot ve vsak pravi ljubitelj piva, ta žlahtna pijača v sebi skriva veliko skrivnosti, okusov, arom, karakterjev in poezije. Pivo je v pisnih virih prvič omenjeno v 4. tisočletju pred našim štetjem, čeprav domnevajo, da so ga začeli variti že v 6. ali celo 8. tisočletju pred našim štetjem. Najstarejši zapis je v Hamurabijevem zakoniku ter v himni, posvečeni mezopotamski boginji piva Ninkasi, nekakšni molitvi, ki je hkrati služila tudi kot recept. Takrat so pivo uporabljali za različne namene kot so verski obredi, dajatve, plačevanje delavcev, saj je veljalo kot osnovno živilo. Kdaj je pivo prišlo v Evropo, ni povsem jasno. Znano je, da so pivo pridobivali že v zgodnji bronasti dobi okoli leta 3000 pred našim štetjem. Takratno pivo se je od današnjih precej razlikovalo, ker je vsebovalo tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance. Največja razlika med današnjimi in prvimi pivi je, da takrat še niso uporabljali hmelja.

Glavne sestavine piva danes so voda, ječmenov slad, hmelj in kvas. Osnovne vrste piva delimo na lager (ležak), ale in lambic. Med seboj se najbolj razlikujejo v kvasovkah, ki fermentirajo na različnih temperaturah. Imamo tako kvasovke spodnjega vrenja (ležak), zgornjega vrenja (ale) ter divje kvasovke (lambic). To seveda niso vse delitve piva, saj se je kultura pitja piva razvijala več tisoč let. Znotraj teh vrst piva se skriva še veliko različnih stilov in med njimi velika raznolikost okusov, arom ter videza. V Sloveniji najbolje poznamo lager pivo, bolj podrobno pilsnerski ležak in na žalost vemo zelo malo o drugih vrstah in stilih piva, kar pomeni, da je kultura piva pri nas zelo podhranjena. Pivo v sebi skriva veliko skrivnosti, okusov, arom, karakterjev in poezije, tako kot vino, le spoznati ga moramo in se prepustiti v svet okusov, ki nam ga nudijo te starodavne pijače.