Dr. Danica Rotar - Pavlič: "Zdravniki so izrazili predvsem željo po boljših delovnih razmerah."

V Sloveniji bi potrebovali še okoli 500 zdravnikov družinske medicine. Kako je mogoče, da smo prišli do tako visoke številke?

Izračun je nastal na podlagi baze podatkov Inštituta za varovanje zdravja in na podlagi statistik Eurostata o povprečju v drugih državah. Pri nas deluje v okviru družinske medicine 1195 oseb, sem pa poleg specialistov družinske medicine spadajo še upokojeni zdravniki. Najstarejši udeleženi so po naših statistikah stari 75 let. Deloma izračun temelji še na podatkih o opravljenih urah. Imamo 46 zdravnikov na 100.000 prebivalcev, povprečje v Evropi pa je 90 na 100.000 prebivalcev.

Po evropskih standardih zdravnik družinske medicine pregleda okoli 25 bolnikov na dan, pri nas na »običajen« dan enega družinskega zdravnika obišče okoli 60 do 70 pacientov. Kakšno nevarnost pomeni takšna praksa?

To pomeni določeno nevarnost in strah pred tem, da bi spregledal kakšen simptom, ki ga v prekratkem času pacient ne more ustrezno predstaviti. Zato nekateri pacienta raje napotijo naprej, kar pa povečuje število napotitev. V Veliki Britaniji zdravniki brez napotitev opravijo 90 odstotkov obravnav, pri nas 80 odstotkov. Slovenija je tudi ena redkih držav, v katerih je v pristojnosti zdravnikov družinske medicine toliko administrativnih obveznosti: od predpisovanja tehničnih pripomočkov do potrdil za fitnes centre o bolniški odsotnosti, potrdil za delo prek študentskega servisa …

Kje vidite rešitve za slovensko družinsko medicino? Zdravniška zbornica si je pod novim predsednikom reševanje te problematike zastavila kot eno svojih prioritet, na ministrstvu pa kot kritično vidijo pomanjkanje zanimanja zdravnikov za to specializacijo.

V združenju smo delali manjšo raziskavo o mnenju in razmerah v družinski medicini. Zdravniki so izrazili predvsem željo po boljših delovnih razmerah. Ni primerljivo, ali zdravnik dela v oddaljenem, ruralnem okolju, kjer je laboratorij oddaljen tudi 50 km, ali pa v središču mesta. Želijo si tudi več soodločanja pri organizaciji službe, visoko so postavili možnost dodatnega izobraževanja. Mlajši zdravniki so izpostavili, da bi jih delo zanimalo, če bi dobili koncesijo in tako ostali v javnem zdravstvu. Ni pa bilo med prvimi tremi odgovori najti zahteve po višji plači, kar se zdravnikom rado očita na različnih forumih.

Kako bi lahko po vašem mnenju v krajšem času zvišali število domačih družinskih zdravnikov? Obstajajo dobre prakse iz tujine, ki bi jih lahko posnemali?

Ena izmed možnosti bi bile učne ambulante, v katerih drugi zdravnik prevzema del pacientov mentorja. Treba je nadaljevati z okrepljenim razpisovanjem specializacij za družinsko medicino, kot smo mu bili priča na zadnjem razpisu zdravniške zbornice, ko je bilo razpisanih okoli 200 mest. Prijavilo se je 300 kandidatov.