Tatovi na španskih poljih

Poglabljanje gospodarske krize v Španiji povzroča vedno nove probleme. Potem, ko so jih leta pestile vedno nižje odkupne cene za poljščine, zdaj španskim kmetom polja in hleve vse bolj množično praznijo tatovi. Po podatkih združenja mladih kmetov Asaja se je število tovrstnih tatvin v prvih treh mesecih letos povečalo za 20 odstotkov, v provinci Alicante so škodo zaradi tatvin in posledičnega poškodovanja pridelkov v lanskem letu ocenili na 25 milijonov evrov. V drugih predelih Španije razmere niso veliko boljše, poroča die Welt.

V preteklih letih so s španskih polj, nasadov in vinogradov izginjale predvsem pomaranče in grozdje, ki so jih tatovi nato pod ceno prodajali na tržnicah, zdaj pa tatovi poberejo vse, kar je mogoče vzeti oziroma odpeljati: traktorje, kmetijske stroje, namakalne naprave in celo bakrene žice. V letu 2012 so v Španiji zabeležili 20 tisoč vlomov na španskih kmetijah, letos se statistično vsako uro zgodijo trije takšni vlomi in vlomilci so vse bolj nesramni.

V kraju Ourense v Galiciji na severu Španije so recimo pred kratkim ukradli 100 telet, iz katerih so lahko pridobili 15 tisoč kilogramov mesa. Kmet, ki so mu teleta ukradli, pravi, da so do zdaj tatovi običajno odpeljali okrog deset telet na noč, tokrat so ukradli kar 100, ne da bi pustili kakršno koli sled. »Morali so priti s tovornjakom in plen odpeljati čez mejo na Portugalsko, sicer bi tukaj nekaj našli,« pravi.

Policija pravi, da tatinske bande, ki domnevno prihajajo iz Vzhodne Evrope in se jim pogosto pridružijo tudi Španci, vedo, kdaj so poljščine zrele za obiranje, kdaj so živali dovolj velike za klanje. Te tolpe imajo očitno tudi infrastrukturo, da ukradeno lahko spravijo na trg in prodajo. Policija je nemočna. Samo v Valenciji je vsak dan na preži 2000 policistov, a večinoma pridejo na kraj dogodka šele, ko so tatovi že zdavnaj odšli.

Kmetje so si zato začeli pomagati sami. Kot poroča dnevnik El Pais, so razmere vse bolj podobne divjemu zahodu. V Kordobi so recimo oljke čuvali prešolani »šerifi«. V vasi Sila južno od Valencije so kmetje v tem mesecu začeli sami stražiti svoja polja. Kmetje, ki za straženje lastnih polj nimajo časa in volje in imajo denar, najemajo varnostnike. V začetku aprila so bolgarskega varnostnika, ki je v kraju Cheste skušal preprečiti krajo pomaranč, tatovi umorili. Kmet José Antonio Ruiz pravi, da od takrat vsa vas živi v strahu.

Kmetje zahtevajo poostritev kazni za tatove poljščin in živine. Zdaj te tatvine namreč sodijo med manjša kazniva dejanja in če je škoda nižja od 400 evrov, oškodovanci ne morejo računati niti na sodni postopek proti storilcem.

Minister za pravosodje Alberto Ruiz-Gallardón je obljubil, da bodo zakonodajo poostrili, a novi predpisi ne bodo začeli veljati pred poletjem. Kmetijstvo je v Španiji pomembna gospodarska panoga. Špansko gospodarstvo ustvari s pridelavo sadja in zelenjave na leto 17 milijard evrov, od tega živijo predvsem ljudje v regijah Valencija in Murcia, kjer kmetijstvo zagotavlja 300 tisoč delovnih mest, 60 odstotkov pridelkov izvozijo. Na teh plantažah je delo vse leto, tudi pozimi.

»Morda se je število tatvin na kmetijah tako zelo povečalo zaradi krize, ne glede na to je jasno, da tako ne more ostati,« pravi Cristobal Aguado, predsednik združenja kmetov v Valenciji.