Zemlja pod nogami elit se trese

Zemlja se trese. Pod našimi nogami že dolgo. A zdaj so počasi začeli žareti tudi podplati elit. Že leta nimajo nobenih idej, s katerimi bi končali dolžniško krizo na obeh straneh Atlantika. S politiko varčevanja, brezposelnostjo in plenjenjem računov varčevalcev vladam med Madridom (organiziranje državljanov), Stockholmom (ulično nasilje), Rimom (gibanje Pet zvezd, streljanje) in Washingtonom (Obamovi škandali) kontrola počasi uhaja iz rok, na svojem blogu piše svobodni novinar Markus Gaertner.

Britanski premier David Cameron po poročanju agencije Reuters »izgublja oblast v svoji stranki«, ki nasprotuje njegovi politiki varčevanja, članstvu Velike Britanije v EU in surovemu besednjaku njegovih svetovalcev pri obsodbah političnih aktivistov. V Washingtonu Obamo tresejo škandali, zato se je novinarski ceh začel obračati proti njemu. New York Times in Washington Post v pikrih komentarjih opozarjata, da bela hiša novinarje obravnava kot kriminalce zgolj zato, ker so opravljali svoje delo in so uradnikom gledali pod prste. New York Times se jezi zaradi napada na novinarsko svobodo, Washington Post zaradi vohljanja po elektronski pošti in telefonskih komunikacijah novinarjev.

Obama je zaradi napadov na državljanske svoboščine v ZDA vse bolj v kotu in na bojni nogi s pomembnimi mediji. To se mu dogaja v drugem mandatu, v katerem mora počasi uresničiti domače naloge, ki so mu ostale, preden ga bo začel priganjati čas in za to ne bo imel več moči. Da o krčenju svetovnega gospodarstva, regionalnih sodih smodnika, kot sta Sirija in Severna Koreja, vrnitvi protekcionizma, težkih odnosih s Kitajsko in zaostrovanju konflikta med valutami, ne govorimo, piše Markus Gaertner.

Vre v sistemu, ne glede na to, kam se ozremo: Detroit je tik pred razglasitvijo nesolventnosti, Chicago je kot tretje najbolj zadolženo okrožje pravkar sklenil zapreti 49 šol, administracija Baracka Obame je pravkar priznala, da so z brezpilotnimi letali ciljno umorili nekaj državljanov.

Tudi Wall Street kot kaže počasi izgublja smer, čeprav vodilni indeksi po tekočem traku podirajo rekorde in guverner centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke v kongresu hvali učinke politike tiskanja denarja. Zaradi umetnih dvigov tečajev, preiskav regulatorjev in negotovosti, kakšna bo prihodnja politika Fed, so živci denarne elite vse bolj napeti. Gledamo neke vrste stalni resničnostni šov stresnih testov. Družba eFinancialCareers je objavila rezultate ankete, v kateri so menedžerji finančnih institucij in borzni posredniki odgovarjali na vprašanje, kako se po svojih stresnih službah sproščajo. Vsak peti je med »drugimi aktivnostmi« navedel alkohol in droge. Pivo, nagrade in milijarde, kakšno napeto življenje, piše Gaertner.

V Evropi so se po skupinah za samopomoč v Grčiji začeli organizirati tudi Španci. Elena Biurrun je kot gospodinja zaradi zanič lokalnega sistema za čiščenje odplak najprej ustanovila civilno iniciativo, nato je bila čez dve leti izvoljena za županjo mesta Torrelodones na severozahodu Španije. Takoj je krepko znižala plače uslužbencev občine, vključno z lastno, se na novo pogajala o pogodbah za odvoz smeti, odpustila svetovalce, število mestnih svetnikov zmanjšala s pet na dva. S temi ukrepi je privarčevala toliko denarja, da lahko popravlja ceste, obnavlja šole, celo gradi kolesarske steze. To zdaj kot junakinja in zgled razlaga v različnih televizijskih oddajah.

V Solunu nekdanji poslovnež Yannis Boutaris pometa že od leta 2010. Tudi on je prekinil prijazne odnose med mestno hišo in dvornimi dobavitelji ter uvedel javne razpise. Izdatke za računovodstvo je zmanjšal za 80 odstotkov, izdatke za odvoz odpadkov za 25 odstotkov in 20 odstotkov izdatke za papir. Tako ima zdaj na voljo več denarja za socialne izdatke, lahko je znižal davke, hkrati je znižal še dolgove občine do dobaviteljev.

»Je to preobrat? Ne pred izumrtjem političnih dinozavrov, ki so Merkel, Obama, Cameron in bruseljska mafija. Da se bo to zgodilo, mora pasti na zemljo še komet: propad območja evra, bankrot Španije ali Italije, težka recesija v Nemčiji morda ali šok iz Azije z revolucijo na Kitajskem. To lahko traja še leta. Do takrat pa bomo dobili več občin, kot je špansko mesto Torrelodones. Te primere ljudje povsod pozorno študirajo v upanju, da jih bodo lahko tudi sami hitro uresničili. Bolje, da jih postavijo na kupu črepinj kot sploh ne več,« pravi Markus Gaertner, ki živi v kanadskem Vancouvru in svoje članke s področja gospodarstva objavlja v znanih nemških časnikih, kot je Manager Magazin.