Fantom vreden 1000 milijard evrov

Po Evropi kroži podatek, da EU na leto zaradi davčnih utaj in goljufij na leto izgubi 1000 milijard evrov. Nikogar očitno ne zanima, od kod je ta podatek, ki ga politiki uporabljajo kot »veliko orožje« v boju zoper »davčne oaze« in »brezvestne koncerne«. Christian Gattringer v Neue Züricher Zeitung piše, da je ta številka fantom, preveč napihnjena ocena, ki ne predstavlja tistega, kar trdijo politiki. Ta podatek je iz dokumenta, ki ga je Britanec Richard Murphy, avtor finančnega bloga Tax Research, pripravil za politično skupino socialistov in demokratov v evropskem parlamentu.

Murphy piše, da od 1000 milijard evrov odpade 150 milijard evrov na neplačila davkov s strani velikih koncernov. Gattringer pojasnjuje, da so v EU dovoljene vprašljive davčne prakse, ki mednarodnim družbam omogočajo, da jim davka od dobička ni treba plačati tam, kjer jih ustvarijo, ampak tam, kjer je davčna stopnja zanje najbolj ugodna. Toda znesek 150 milijard evrov, ki ga navaja Murphy kot škodo za proračune držav članic iz tega naslova, je vendarle previsok, glede na to, da je vseh 27 članic EU v letu 2011 pobralo samo za 316 milijard evrov davka od dobička podjetij.

Po pisanju švicarskega novinarja je napačna tudi ocena, da članice EU 860 milijard evrov izgubijo zaradi davčnih goljufij, ki vključujejo delo na črno, kriminalne posle, utaja premoženja. Richard Murphy je dejansko uporabil oceno avstrijskega profesorja Friedricha Schneiderja, ki je izvedenec za sivo ekonomijo, to pomeni, da ni ocenjeval škode zaradi izogibanja plačilu davka, ampak razširjenost sive ekonomije. To pomeni, da ta ocena ne vključuje vodilnega uslužbenca podjetja, ki ima tajni račun v Švici, ampak polagalca ploščic, ki ne izstavlja računov.

Takšno izogibanje davkov ni mogoče preprečiti s sporazumi s tretjimi državami in dogovori o izmenjavi informacij, za katere so se dogovorili voditelji članic EU na nedavnem vrhunskem zasedanju v Bruslju. Švicarski novinar piše, da bi morale vlade članic EU proti delu na črno ukrepati z znižanjem davčne obremenitve na delo in prihodke podjetij, z odpravo birokratskih ovir, z vzpostavitvijo poslovnega okolja, v katerem ni vsak, ki je uspešen, avtomatsko obravnavan kot potencialni goljuf. Žal se je politika odločila za lažjo a manj uspešno pot: populistične obtožbe, podkrepljene z vprašljivimi študijami in za lase privlečenimi milijardami, zaključuje Christian Gattringer.

Švica je med državami, na katere je Bruselj v zadnjem času pritisnil z zahtevo, da morajo odpraviti bančno tajnost. Voditelji držav članic so potrdili dogovor finančnih ministrov o podelitvi mandata evropski komisiji, da lahko začne pogajanja o izmenjavi bančnih podatkov s Švico, Liechtensteinom, Andoro, Monakom in San Marinom, ki veljajo za evropske davčne oaze. Voditelji članic EU so se zavzeli tudi za nadaljnje ukrepe v boju proti agresivnemu finančnemu načrtovanju in drugim strategijam za izogibanje plačevanju davkov s strani družb, ki poslujejo v več državah.