Sporni kruh

Kje naj sploh kupujemo kruh, se sprašujejo Slovenci po prejšnji teden objavljenem poročilu Uprave za varno hrano o nadzoru nad pekarnami, ki je razkrilo hude nepravilnosti. A kakšne?

Moramo vedeti, da je uprava pregledala manjša pekarska podjetja, ustanovljena zadnje leto, ki so prijavljena na istem naslovu kot veliko drugih pekarskih podjetij, niso vpisana v register Urada za varno hrano, za njihove lastnike pa so sumili, da ne poznajo slovenske zakonodaje in zakonodaje EU.

Opravili so 106 pregledov in samo pri 27 pekarnah ni bila ugotovljena kršitev zakonodaje, a v 25 od teh se pekarska dejavnost ni nikoli izvajala. Ugotovili so, da je več podjetij prijavljenih na naslovu v stanovanjski hiši ali stanovanjskem bloku, kjer nimajo niti poštnega nabiralnika, prav tako tam ni nobene pekarne, in da lastniki pekarskih podjetij pravzaprav delajo kot »podizvajalci« za drugo podjetje. Ugotovili so še, da delavci nikoli niso zdravstveno pregledani glede primernosti za delo v živilski industriji, da nimajo ustreznih delovnih oblek in da sestavine, ki jih uporabljajo, niso ustrezno označene. Kakovosti in varnosti izdelkov pri tem nadzoru sploh niso preverjali, čeprav je res, da so inšpektorji v pekarnah naleteli tudi na podgane, o čemer se je v medijih največ govorilo.

Problematika, na katero so naleteli, presega pekarstvo in ne sodi v pristojnost uprave, zato se vanjo niso poglabljali. Delodajalci v Sloveniji morajo, preden zaposlijo delavca iz tretje države, na zavodu za zaposlovanje preveriti, ali je na voljo ustrezna oseba med v Sloveniji prijavljenimi brezposelnimi. Delovno dovoljenje brez upoštevanja trga dela lahko tujec dobi, kadar se zaposli v podjetju, katerega lastnik je. Nato delodajalec, ki je želel tega delavca v Sloveniji, najame to podjetje, delavec pa dela pri njem. V pekarstvu so to praviloma osebe albanskega rodu, v gradbeništvu osebe iz BiH in Makedonije, enaka praksa je uveljavljena tudi v nekaterih drugih dejavnostih in pri osebah iz drugih revnejših držav. Vzorec je skoraj povsod enak – nizka plača, izplačilo na roke, neplačevanje nadur, regresa ter prispevkov socialnega in zdravstvenega zavarovanja, življenje v neustreznih bivalnih razmerah skupaj s preveč ljudmi …

Čeprav je Uprava za varno hrano pri zadnjem nadzoru ugotovila nepravilnosti predvsem v podjetjih, ki niso pekarne, ampak nekakšne agencije za posredovanje pekov, smo lahko nezaupljivi tudi do pekov, ki se odločajo za take poslovne prakse. Vendar moramo biti previdni ob nasvetu direktorice Urada za varno hrano Vide Čadonič Špelič, ki je na vprašanje, kako naj potrošniki ravnajo glede na ugotovitve iz poročila, odgovorila, naj kupujejo v večjih pekarnah v večjih centrih.

Nadzor, ki so ga opravili marca in aprila, je bil osredotočen na sumljiva podjetja in zagotovo razmere v številnih manjših pekarnah v Sloveniji niso niti malo podobne tem, ki so jih ugotovili med nadzorom. Nič bolj pa ni mogoče zaupati niti velikim slovenskim pekarskim podjetjem, če Pekarna Blatnik ne poravnava obveznosti in je v stečajnem postopku, Žito pa delavcem ponuja »slovaške« pogodbe.