Konkretno in abstraktno

Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) že dobra tri leta v sodelovanju s Cankarjevim domom vsak mesec predstavi enega izmed svojih članov in Nataša Šušteršič Plotajs je že 21. po vrsti.

Njihov namen je, da na panoju, velikem 510 krat 230 centimetrov, ne le predstavijo svoje člane, temveč opozorijo tudi na oblikovalsko stroko in na nekatere dobre oblikovalske rešitve. Vsak avtor si izbere svoj način predstavitve in Nataša se je odločila za simbolični in fragmentarni prerez skozi svoja dela, ki so nastajala zadnjih 20 let.

Na panoju nanizane pasice, ki so detajli njenih dizajnov, kažejo tudi na usodo nekaterih projektov in hkrati na razmere v družbi. »Tisti, ki imajo kapital, redko vlagajo v oblikovanje ali v vizualno podobo svojega podjetja. Nove generacije naročnikov imajo vedno slabšo likovno izobrazbo in tako se niti ne zavedajo pomena vizualnih komunikacij. Preden jih prepričaš, da te potrebujejo, izgubiš že 50 odstotkov energije in časa. Pred 20 leti so imeli naročniki več širine in na razpolago tudi več denarja. Takrat je bil poklic grafičnega oblikovalca v družbi tudi bolj cenjen. Danes pa se ima že vsak, ki ima doma računalnik, za oblikovalca. A vizualne komunikacije so veliko več, računalnik je le orodje, potrebni pa so še znanje, volja, razgledanost in zamisli,« pripoveduje Nataša, ki je na oddelku za vizualne komunikacije ljubljanske ALUO diplomirala leta 1993, v drugi generaciji študentov oddelka, ustanovljenega leta 1984.

Že od nekdaj so jo zanimale družbeno angažirane teme in za diplomo Zelene misli je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Lani je na Ljubljanskem gradu predstavila redizajn svojih Zelenih misli. Obdržala je osnovno risbo, ki je igriva in duhovita, belo površino pa pobarvala z močnimi barvami in ohranila prvotna besedila. »Osemnajst let sem imela čas razmišljati, kaj narediti s to belino. Spoznala sem, da ne učinkuje. Vmes sem te plakate predstavljala različnim potencialnim ciljnim skupinam, a jih s čisto risbo na beli površini nisem prepričala. Zanimivo je bilo opazovati odzive. Preprosto ni bilo učinka, saj ljudje zaznajo le prenasičenost. Te plakate sem takrat ponudila tudi stranki Zelenih kot izhodišče za akcijo ali njihovo celostno podobo, a so razpadli, še preden se nam je uspelo dogovoriti,« se spomni.

Natašine Zelene misli so bile dober projekt, morda le preuranjen, da bi ga naslovniki takrat razumeli. Ustvarila je tudi več zanimivih znakov, katerih korenine lahko iščemo v rebusih, večpomenkah in piktogramih. Takšni so znak Biodar za Zvezo ekoloških kmetov in znak za Vipavsko dolino, pri katerem je z enim zamahom čopiča povedala vse o tej dolini, nakazala abstrakcijo vode, reko, sonce, gričevje, torej vse hkrati, pa tudi znak za Krkino Vitanovo, embalažo za vitamine in minerale za otroke in odrasle, ali domiselna embalaža in znak za sire Iz bohinjskega mleka, ki so postali prava blagovna znamka.

Med zanimivejšimi projekti sta tudi znak in plakata za tradicionalni ljudski običaj Jurjevanje v Črnomlju. Po 15 letih se je Jurjevanje vrnilo k njej, da bi lahko nadaljevala gradnjo njegove vizualne podobe. Projekt se je pred leti ustavil zaradi pomanjkanja finančne podpore. Nedavno pa je na natečaju Evropske skupnosti prišla v ožji izbor s predlogom nove zastave EU – naredila je prstan z zvezdico, kar naj bi ponazarjalo povezano skupnost.

Med zadnjimi zgodbami, v katere je bila vpletena, je odziv na povabilo, da bi skupaj z drugimi ustvarjalci ročno poslikala industrijske izdelke iz keramike in bi tako za nekaj dni ponovno obudili hale v nekdanji tovarni keramike Liboje v Savinjski dolini. »Oblikovanje keramike ni moja specialnost, zgodilo se je po naključju, zaradi povabila. A poslikava keramike mi je blizu, ker je zanimiv medij za sporočanje,« pravi. Kar nekaj dopoldnevov so preživeli v teh velikih tovarniških dvoranah in naredili nekaj dobrih poslikav libojske keramike, a zdaj so jim menda izklopili še vodo. »Kaj se zares dogaja z ostanki te tovarne, je težko ugotoviti; vse kaže, da je to, žal, spet ena izmed zgodb o finančnih malverzacijah. Kakšna škoda se dela, ta tovarna je bila včasih zelo dobra, delali so odlično keramiko. Ne razumem, zakaj so jo morali uničiti. Starih mojstrov ni več, vse je šlo v nič. Akademska kiparka Dragica Čadež se je domislila, da bi v teh prostorih naredila keramične delavnice za slikarje, kiparje, ustvarjalce sploh, ki jih zanima poslikava keramike in da bi tako skupaj poskušali obnoviti proizvodnjo in promovirati ta naša stara znanja, ki izginjajo.«

Tudi zaradi takšnih žalostnih zgodb in neperspektivnosti naše družbe so oblikovalci brez dela, tovarne so brez dobrih proizvodov, vse skupaj pa je nazoren kazalec razpoloženja v državi in ravni naše splošne kulture.

Oblikovalska razstava:
Fragmenti vidnih sporočil
Kdo: Nataša Šušteršič Plotajs
Kje: prvo preddverje Cankarjevega doma, Ljubljana
Kdaj: do 5. junija 2013