Dr. Stane Vlaj: "Samozadostnih občin je le 20, v preostalih pa je kar 80 odstotkov vseh sredstev državnih."

Člane Skupnosti in Združenja občin Slovenije je pogrela napoved ministra Viranta o zmanjšanju števila občin. Namesto sedanjih več kot 200 bi jih imeli okrog sto. Kaj menite o nameri vlade?

Podpiram, da se je treba o tem pogovoriti. Nestrokovni predlogi, ki so se uveljavili, ko imamo resnično preveč občin, so bili posilstvo politike nad stroko. V občinah so videli plen. Ne podpiram pa pristopa na horuk. Stvari so preveč zapletene. Na Danskem, kjer so se odločili zmanjšati število občin, so pred tem pripravili več kot petsto posvetov in s tiskovinami osveščali državljane. Pri nas pa nimamo niti strategije razvoja lokalne samouprave niti ni bila opravljena kritična analiza, kaj bi z ukrepom dosegli. Uveljavitev zakonskih vsaj 5000 prebivalcev na občino ne bi smelo biti edino merilo za njen obstoj. Treba je gledati tudi druge vidike, kot so geografski, funkcionalni, gospodarski, zgodovinski ...

Je delovanje občin neučinkovito?

Treba je priznati pozitivno vlogo majhnih občin. Podobo krajev so izboljšale. A treba je razmišljati, kako naprej, ko so osnovne potrebe zadovoljene. Nujna sta modernizacija in povečanje ponudbe kulturnih vsebin in možnosti za prostočasne aktivnosti. Samozadostnih občin je le 20, v preostalih pa je kar 80 odstotkov vseh sredstev državnih. Večina jih ne more izvrševati niti nalog, ki jim jih nalagata ustava in zakon. Kljub velikemu številu občin ostajamo najbolj centralizirana država v Evropi. Poleg tega je participacija občanov v lokalnem življenju minimalna, vse se je osredinilo v premočnem županskem položaju. Nasprotno od trditev nekaterih državljani niso preveč zadovoljni z občinami.

Glavni razlog za namero vlade je varčevanje. Bi z zmanjšanjem števila občin kaj prihranili?

Gre za govorjenje na pamet. Je kdo pripravil analizo stroškov in prihodkov? Vsaka občina nima veliko zaposlenih. V najmanjših sta le po dva – tajnik in župan. Nekatere imajo skupne upravne organe (npr. medobčinske inšpekcije) in skupna javna podjetja. Zato bi bilo najprej treba pripraviti analizo. Prav tako pri racionalizaciji ne bi bili uspešni, če bi občinam podelili več pristojnosti, kar predlagajo nekateri občinarji. Že če bi denimo hoteli, naj same izdajajo gradbena dovoljenja, bi morali dodatno zaposlovati ustrezne strokovnjake. Enostavna ni niti izvedba ukinjanja ali združevanja občin, saj bi morali za vsako najprej razpisati lokalni posvetovalni referendum. Razloga za nasprotovanje razumnemu zmanjšanju števila občin ni, a do tega mora priti postopno.

Mar ne bi bilo bolje – tudi zaradi učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev –, da bi se vlada raje posvetila ustanovitvi pokrajin?

Nedvomno. Pa tu ne gre samo za evropska sredstva. Če bi imeli pokrajine, bi lahko izboljšali čezmejno sodelovanje. Končno bi tudi zares decentralizirali državo, prevzele pa bi tudi širše lokalne javne zadeve, ki presegajo zmogljivosti (pre)majhnih občin.