Latvija s sedežem v evroskupini

Zakaj nekatere države še vedno želijo prevzeti evro

Ob vseh težavah še nobena država ni zapustila območja evra, namesto tega se mu nekatere države želijo pridružiti. Latvija želi postati 18. članica s 1. januarjem 2014 in je za to pravkar dobila zeleno luč od evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB). Litva želi prevzeti evro z letom 2015, Estonija ga ima od leta 2011. Če bodo Latviji julija dali zeleno luč še finančni ministri članic EU, bo območje evra dobilo čez pol leta novo članico, ki je ena najbolj revnih držav v EU.

Po izbruhu finančne in gospodarske krize leta 2008 je bila Latvija skupaj z Madžarsko prva članica EU, ki je bila prisiljena zaprositi za pomoč EU, ki je na voljo za nečlanice EU, in za pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da ne bi končala v bankrotu. Kot piše britanski tednik Economist, po mnenju kritikov ta država ne more biti zgledna država za območje evra. Proizvodnja je še vedno nižja od ravni pred krizo, življenjski standard ljudi je nizek in brezposelnost visoka.

Vlada se je po izbruhu krize odločila za izvedbo ostrih varčevalnih ukrepov, ni pa želela devalvirati valute lat, ker bi s tem prisilila številna podjetja k bankrotu in spravila v še večje težave družine, ki so si najele kredite v evrih. Ker vlada na finančnih trgih ni mogla več dobiti kreditov, so bili varčevalni ukrepi neizogibna rešitev. Bolje ostro in hitro zmanjšati primanjkljaj kot podaljševati bolečino. Javni dolg Latvije tako zdaj znaša 40 odstotkov BDP (dovoljena meja v skladu z Maastrichtskimi kriteriji je 60 odstotkov BDP, povprečje držav območja evra je krepko čez 80 odstotkov BDP), a Latvijci imajo kljub temu malo za pokazati za dodatno zadolževanje, piše Economist.

Danes ima Latvija pomanjkljivosti evra brez njegovih prednosti. S pridružitvijo območju evra bo dobila sedež v evroskupini, po nižji ceni se bo lahko zadolževala na finančnih trgih, bolj privlačna bo za tuje investitorje, njene banke bodo dobile dostop do posojil za zagotavljanje likvidnosti pri ECB in v primeru, da bo spet zabredla v krizo, bo imela na voljo pomoč iz evropskega reševalnega sklada ESM. Če bo območje evra vendarle razpadlo, bo v družbi močnih držav, kot je Nemčija, navaja Economist.

Ankete javnega mnenja kažejo, da si večina Latvijcev želi obdržati lat, a na referendumu o prevzemu evra ne bodo odločali, ker predsednik vlade Valdis Dombrovskis pravi, da so o tem odločili že na referendumu o vstopu v EU leta 2004. Je pa tudi res, da je dva krat zmagal na volitvah s politiko, ki je predvidevala prevzem evra. Ob pridruževanju Latvije območju evra se postavlja tudi vprašanje vlog bogatih Rusov v njenih bankah in s tem primerjave s Ciprom. A Dombrovskis in evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn zatrjujeta, da Latvija ni primerljiva s Ciprom, saj je njen bančni sektor v primerjavi z BDP bistveno manjši kot ciprski.

Latvija se kot članica območja evra v primerjavi z Estonijo ne bo pritoževala, da morajo revnejše vzhodne članice reševati bogatejše južne članice. Vzhodnjaki so zdaj tako dobri Evropejci, da so njihovi kandidati na vrsti za zasedbo vodilnih mest v evropskih institucijah. Estonski predsednik Toomas Ilves pravi, da po evropskih volitvah leta 2014 vodilnih mest v evropskih institucijah ne bi smeli zasesti ljudje iz držav, ki kršijo fiskalna pravila za območje evra, enako kot zavezništva Nato ne bi smel voditi človek iz članice, ki za obrambo namenja manj kot 2 odstotka BDP. Če bi upoštevali to pravilo, bi prišlo v poštev malo članic, med katerimi bi jih bilo precej z vzhoda, ugotavlja Economist.