7. 6. 2013 | Mladina 23 | Kultura
Samotnost praštevil je ujela nekaj, kar je v zraku sodobne družbe. Ujela je žalost, s katero je ta prežeta, in bralci so se prepoznali v njej.
Paolo Giordano: »Izstop iz sveta znanosti je bil oster.«
italijanski pisatelj, o svetu znanosti in literature, svojem ustvarjanju in odzivih nanj
Torinčan Paolo Giordano (1982), po poklicu doktor fizike, je pri šestindvajsetih letih pustil akademsko kariero fizika in se posvetil pisanju literature. Že za prvenec Samotnost praštevil je leta 2008 dobil strego, najuglednejšo italijansko literarno nagrado. Njegov roman govori o ljudeh, ki v življenju ne najdejo sreče, in v Italiji so ga prodali v več kot milijon izvodih, preveden pa je v več kakor štirideset jezikov. Giordano je minuli teden v Sloveniji predstavil svoj drugi roman, Človeško telo, ki govori o italijanskih vojakih v Afganistanu. V njem ne tematizira samo vojne, ampak je zanj roman tudi metafora za njegov vstop v odraslost, nekakšno soočenje z odgovornostjo in obveznostmi, ki jih ima, ker je priznan pisatelj. Obe deli, zanju je značilen tudi izvrsten slog, je prevedla Anita Jadrič, izdala pa Založba Mladinska knjiga.
Zapisali ste, da ste roman Samotnost praštevil napisali kot nezaveden poskus izhoda iz akademske kariere na kateri izmed uglednih univerz v ZDA. Z drugimi besedami: izogniti ste se želeli usodi svojega junaka Mattea, ki je poznal samo znanost.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.