Nina Hudej: "Geji, lezbijke, biseksualci in transseksualci zahtevamo popolno enakost pred zakonom."

Festival Ljubljana pride letos poteka trinajstič. Na spletni strani prireditve ste zapisali, da je opozarjanje na diskriminacijo gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev nujno tudi zato, ker se zaradi gospodarske krize ta vprašanja zanemarjajo.

Odkar pomnim, živimo v stanju takšne ali drugačne krize, v kateri oblast izključenim skupinam ves čas dopoveduje, da ni pravi čas za zahtevo po brezpogojni enakosti. Identitetna vprašanja, kot so pravice žensk, gejev in lezbijk, mladih, samskih, tujcev, so danes ponovno potisnjena na obrobje. Ustvarjalna in vključujoča družba je mogoča le ob predpostavki popolne pravne enakosti med ljudmi. Le v takih razmerah se ljudje lahko ukvarjajo z realizacijo svojih potencialov. In medtem ko razvite države ena za drugo izenačujejo pravice istospolnih parov in njihovih otrok, bomo pri nas očitno ponovno med zadnjimi.

So fizični in verbalni napadi na pripadnike skupnosti GLBT kaj manj pogosti ali so le manj opazni?

Težko je govoriti o pogostosti. Za številne je zahteva po molku in nevidnost najbolj uničujoč družbeni pritisk. Prav temu je namenjena tudi parada: da postane vidno nekaj, kar je bilo prej nevidno. Druga vrsta napadov je sistemske narave: pravna neenakost in nekakšna drugorazrednost, ki iz tega izhaja. Potem so tu še nekateri zelo sofisticirani »napadi«. Recimo Festival družin, ki ga organizira zavod iskreni.net. To je organizacija, ki nasprotuje splavu, ureditvi statusov istospolnih partnerjev, prek svojega festivala pa dajejo sporočilo, katera je edina prava družina.

Na diskriminacijo boste najglasneje opozorili na sobotni Paradi ponosa. Potekala bo pod geslom Solidarnost in pravica sta istospolni par. Kaj sporoča?

Geji, lezbijke, biseksualci in transseksualci zahtevamo popolno enakost pred zakonom. Menimo, da socialna in ekonomska pravičnost ni mogoča brez popolne enakosti ne glede na katerokoli osebno okoliščino. Z letošnjim geslom želimo poudariti pomembnost solidarnosti in spoštovanja pravic za vse.

Slavnostna govornica na paradi bo ministrica Anja Kopač Mrak. Nedavno je za prihodnje polletje napovedala okrepljeno ukvarjanje s tem, kako odpraviti diskriminacijo istospolno usmerjenih. Dodala pa, da je vlada pri tem nekoliko omejena zaradi lanske zavrnitve družinskega zakonika na referendumu. Je nujno, da so pravice del zakonika, ali bi bili pripravljeni sprejeti tudi drugačno rešitev, denimo v obliki posebnega zakona?

Ministrico smo povabili, ker je v preteklosti zagovarjala sprejetje družinskega zakonika in ker se nam je zdelo, da razume, da so ta vprašanja pomembna tudi v tem trenutku. Pričakujemo, da bo jeseni v parlament vložen zakon, ki bo istospolnim parom priznal vse pravice. Ali bo to urejeno v enem ali dveh različnih zakonih, je stvar politične odločitve. Skupnost ne bo več pristajala na kompromise. Čas je, da politične sile to speljejo.