Eksodus delavcev se nadaljuje

Lani spomladi so bile pred nemškim veleposlaništvom v Ljubljani vsak dan velike množice gradbenih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije. Nekoč so delali za slovenska gradbena podjetja in njihovo zbiranje pred predstavništvom Nemčije v Sloveniji zaradi pridobitve delovnih vizumov nas je opozarjalo na propad slovenskega gradbeništva in slabe razmere v njem.

Letos gre Sloveniji še slabše, a gneče pred vrati veleposlaništva ni več. Od 5. marca letos lahko prosilci prošnjo za izdajo vizuma oddajo le ob predhodni rezervaciji termina prek spletnega programa. Ta zdaj ponuja termine do 31. julija, in čeprav je vsak dan, razen med nemškimi počitnicami zadnji teden junija, razpisanih več kot deset terminov, so vsi zasedeni.

Lani so na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani izdali okoli osem tisoč vizumov in pričakujejo, da jih bodo letos ravno toliko. »Kot nam je znano, je število izdanih vizumov tako visoko samo v Sloveniji, predvsem zaradi velikega števila prosilcev, ki so državljani tretjih držav, torej Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Kosova,« pojasnjujejo na veleposlaništvu.

Po nekaterih ocenah je v slovenskem gradbeništvu, v katerem je bilo zaposlenih veliko tujih delavcev, od začetka krize delo izgubilo več kot 30 tisoč ljudi, zato ni presenetljivo, da si je toliko delavcev delo našlo v Nemčiji. Skrb zbujajoče pa je, da se vzorci izkoriščanja, ki so mu migrantski delavci izpostavljeni, ohranjajo.

Slovenska podjetja, ki novačijo delavce za delo v Nemčiji, so praviloma zadnja v verigi podizvajalcev in delavce plačujejo pogosto manj, kot bi jih morala po nemških pravilih, ali celo manj od slovenske minimalne plače, in to na roko.

Veliki nemški izvajalci se nad nizkimi stroški dela ne pritožujejo, zato so deležni obtožb, da izvajajo plačni in socialni damping. Nemški gospodarski uspeh je precej odvisen od izvoza, ki ga poganjajo poceni delovna sila in valuta, ki je za Nemčijo podcenjena. Evropski komisar za socialne zadeve Laslo Andor je Nemčijo pozval, naj zviša plače in s tem spodbudi domače povpraševanje ter tako pomaga drugim državam izvažati v Nemčijo. Ker Nemčija tega ne naredi, spodbuja razdor evrske skupine, je prepričan Andor. Ena od posledic bo po njegovem tudi selitev z juga na sever Evropske unije, »primerljiva z razmerami v Ameriki po državljanski vojni v 19. stoletju, ko so se ljudje množično selili z juga na razvijajoči se sever«. To se že dogaja. Z enakimi delovnimi razmerami kot gradbeni delavci, ki pridejo v Nemčijo prek Slovenije, se sprijaznijo tudi Romuni, Bolgari in Slovaki, le da oni ne potrebujejo vizumov, saj so državljani EU.