Stanka Prodnik

 |  Mladina 24  |  Kultura  |  TV

Zagate s trojko

O tem, kako se nismo prebili niti čez osnovne pojme

Dejan Židan, poslanska izjema, ki je v anketi Studia City znala našteti, kdo tvori trojko.

Dejan Židan, poslanska izjema, ki je v anketi Studia City znala našteti, kdo tvori trojko.
© TVS

Strinjamo se, da je le malo stvari bolj nadležnih od televizijskih kvizov, v katerih samozavestni novinarji misicam ali politikom zastavljajo osnovnošolska vprašanja o geografiji, zgodovini in jezikoslovju. Dobro, bolj nadležna je recimo navada Slavka Bobovnika, ki se pred vsako napovedjo Odmevov ukvarja s svojim manšetnim gumbom in rokavom ter včasih kar pošteno razgiba svoj ramenski obroč, preden izvemo, koga bo gostil. Pa vendar.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Stanka Prodnik

 |  Mladina 24  |  Kultura  |  TV

Dejan Židan, poslanska izjema, ki je v anketi Studia City znala našteti, kdo tvori trojko.

Dejan Židan, poslanska izjema, ki je v anketi Studia City znala našteti, kdo tvori trojko.
© TVS

Strinjamo se, da je le malo stvari bolj nadležnih od televizijskih kvizov, v katerih samozavestni novinarji misicam ali politikom zastavljajo osnovnošolska vprašanja o geografiji, zgodovini in jezikoslovju. Dobro, bolj nadležna je recimo navada Slavka Bobovnika, ki se pred vsako napovedjo Odmevov ukvarja s svojim manšetnim gumbom in rokavom ter včasih kar pošteno razgiba svoj ramenski obroč, preden izvemo, koga bo gostil. Pa vendar.

Slikovito se še spomnimo oddaje Preverjeno, v kateri so ministre prejšnje vlade spraševali, kaj pomeni »fiskalno«, in kjer so povsem nepripravljene zasačili Vinka Gorenaka, Andreja Vizjaka in Franca Bogoviča, nato pa kazali Mašo Kociper, kako fiskalno pravilo razlaga s pomočjo krogcev. Nič kaj prijeten vpogled v intelektualne sposobnosti naših poslancev morda ne pove še ničesar, kot morda še nič ne pomeni, če kakšna misica izjavi, da je glavno mesto ZDA Las Vegas. A glede na izkušnje se nam zdi, da moramo tovrstne preizkuse znanja jemati vedno bolj resno.

Poslanski kviz, ki so ga v ponedeljek izvedli v Studiu City na temo, kaj je trojka, je bil namreč eden bolj pretresljivih zadnje čase, pa morda niti ne zato, ker skoraj nobeden od poslancev, razen Dejana Židana, ni znal našteti Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ampak ker sta iz večine kar udarjali pretirana samozavest in ljubezen do besedne telovadbe.

Tako je Jani Möderndorfer na vprašanje, kdo sestavlja trojko, arogantno zatrdil, da tega ta hip ne ve, saj je to ta hip nepomembno, ter zraven napletal nekaj okoli trenutne sestave trojke, ki naj bi jo vsakič znova določila nekakšna komisija. Malo manj, pa vseeno, nas je razočarala Majda Potrata s svojim nerodnim izmotavanjem na vprašanje, kaj pomeni Ba1, saj, kot pravi sama, ocene ne jemlje kot kratico, temveč kot celo besedo. No, k sreči se nikomur od vprašanih, niti Francu Pukšiču, ki je odgovarjal s svojim strašljivim nasmeškom, ni porodila ideja, da gre za vodko.

Tako ni čudno, da se je poslanskega neznanja v torkovi oddaji Odkrito dotaknil tudi Igor E. Bergant, ki je svoje goste vprašal, ali ni morda glavni problem evropskih držav v tem, da nam vladajo ekonomski analfabeti, ki jih imamo kar nekaj tudi pri nas, nato pa se je skliceval na omenjeni kviz Studia City, ki ga je tudi gost Mojmir Mrak označil za šokantnega.

In tako se bojimo, da je bila tokratna oddaja Odkrito, v kateri so se ukvarjali s trojko in predvsem eno od njenih tretjin, Mednarodnim denarnim skladom, za poslance prezahtevna. Upamo lahko le, da so iz pogovorov dojeli besede Boštjana Videmška, ki je posledice grške krize označil kot razkroj družbe in njene infrastrukture, ki se dogaja s hitrostjo, sicer značilno za vojna obdobja, ter zaključil, da Evropa ne obstaja več, da je Evropa le še črno-beli film. In v tej fazi se nam zdi, da bi bilo poznavanje temeljnih pojmov, s katerimi nas strašijo politiki, najbrž že nujno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.