Prenizke ovire za goljufe

Neoliberalizem – izkoriščanje delavcev in izogibanje davkom zaradi profita, ki poteka pod praporom svobodne gospodarske pobude – ni nekaj, za kar bi se morali truditi, da ne pride k nam, ampak moramo v Sloveniji že razmišljati, kako omejiti škodo, ki jo povzroča.

V državi je veliko ljudi, ki ustanavljajo družbe z omejeno odgovornostjo, iz njih s posojilno pogodbo potegnejo 7500 evrov ustanovnega kapitala in jih prodajo za nekaj sto evrov. Kupci so pogosto tujci, ki imajo táko podjetje samo formalno, saj takó laže dobijo delovno dovoljenje, v resnici pa opravljajo slabo plačana dela za kako drugo podjetje. Albanci pečejo kruh, Makedonci in državljani BiH obnavljajo fasade. Te ljudi pogosto izkoriščajo drugi pogosti kupci nerabljenih podjetij – ljudje, ki prek podjetja res poslujejo, a tako, da ne plačujejo delavcev, davkov in dobaviteljev, potem pa podjetje prodajo slamnatemu lastniku ali ga izbrišejo ter kupijo novo.

»Prebivalcem Slovenije sploh ne prodajam več podjetij, ker imam zaradi tega samo težave. Za skoraj vsako podjetje, ki sem ga prodal, je potem prišla k meni davčna inšpekcija ali policija zaradi nečesa, kar je delal lastnik s tem podjetjem. Na vem, zakaj hodijo k meni, saj je vsako podjetje, ko ga prodam, popolnoma čisto. Se pa sprašujem, ali danes vsi goljufajo ali kaj,« je povedal eden od tistih, ki ustanavljajo in prodajajo podjetja. Tako kot drugi ljudje, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, s katerimi smo govorili, ni hotel biti imenovan.

Spodbujanje zlorab

Sistem, naklonjen goljufom, je bil uveden leta 2005 in takratni minister za javno upravo dr. Gregor Virant ga je predstavil kot »pomemben projekt za uresničevanje ciljev vlade za vzpostavitev do podjetnikov prijaznega okolja« in za »povečanje konkurenčnosti gospodarstva«. Administrativne ovire za ustanovitev podjetja so bile odpravljene tako vehementno, da je lahko nadobudni podjetnik s 7500 evri registriral podjetje prek spleta in ga uporabljal že čez nekaj dni.

Država spodbuja ljudi, ki se podjetništva lotevajo z danes na jutri, brez načrtov oziroma njihov načrt vsebuje zlorabo več podjetij. Hkrati je davčni upravi onemogočeno preventivno delovanje. Nima časa in pristojnosti, da bi ugotavljala, kateri podjetnik podjetja izrablja za goljufanje, in mu preprečila ustanavljanje podjetij, ampak mora čakati, da taka podjetja začnejo poslovati, in ukrepati šele potem. Za to je inšpektorjev premalo in sodišča delajo prepočasi. Še posebej, če v enačbo vključimo poceni kupovanje nerabljenih podjetij ter slamnate lastnike in direktorje.

Leta 2011 je Radovan Žerjav, takrat poslanec SLS, pripravil spremembe zakona o gospodarskih družbah, s katerimi bi nekaterim osebam močno omejili oziroma otežili lastništvo ali vodenje podjetja. Državni zbor je njegov predlog sprejel, sledili so ogorčeni odzivi predstavnikov gospodarstva in vlada je vložila pobudo za presojo ustavnosti.

Ustavni sodniki so v odločitvi, ki so jo sprejeli konec aprila letos, dovolili izvajanje nekaterih omejitev. V praksi bo verjetno najučinkovitejša tista, ki pravi, da lastniki in direktorji ne morejo postati tisti, ki so lažno izjavili, da niso 25-odstotni lastniki ali vodje družb, ki nimajo poravnanih vseh davkov in drugih obveznih dajatev. Tako izjavo je že doslej moral dati vsak, a zdaj bodo na sodiščih dejansko preverili, ali drži. Postopek ustanavljanja podjetij se bo verjetno precej zavlekel, zato predstavniki gospodarstva protestirajo.

Na davčni upravi, kjer imajo največ opravka z goljufi, spremembe »absolutno« podpirajo, vendar dodajajo, da že sedaj nekateri, ki so zadolžili podjetja, obvladujejo tudi družbe, katerih formalni lastniki so na primer njihovi sorodniki.

V resnici ne bo potrebno niti to. Spremenjeni ZGD onemogoča lastništvo in vodenje podjetja samo tistim, ki so že lastniki ali poslovodje v podjetju, ki ne plačuje davkov in dajatev. Kdor bo želel priti do novega podjetja, bo moral prejšnje, če je zadolženo, samo prenesti na naslov, kjer podjetje ne bo imelo poštnega nabiralnika, in v nekaj mesecih bo izbrisano. Ali pa se bodo, to je še veliko hitreje, podjetja znebili tako, da ga bodo prodali odvisniku od drog ali komu drugemu z družbenega roba. Vse to je v Sloveniji že uveljavljena praksa.

Če bo vlada dejansko postavila resne ovire za tako poslovanje, za kar ne kaže želje, pa se lahko mali goljufi začnejo učiti od velikih. Ivan Zidar, ki je obsojen zaradi korupcije, je, preden je šel njegov SCT v stečaj, prenesel lastništvo dveh njegovih delov, Tovarne kovinske opreme in SCT Investicij, na poštni nabiralnik iz Dubaja, Dunes Limited, ki ga po uradnih podatkih zastopa neki Britanec, po neuradnih pa ga obvladuje Zidar. TKO posluje dobro, a je lani, kot je razkril Dnevnik, več kot polovico dobička nakazal družbi Dunes Limited, »predsedniku poslovnega sveta TKO« Ivanu Zidarju in podjetju Gradinal, ki je v Zidarjevi lasti.

Za razmere, v katerih brez večjih težav delujejo goljufi, obstajajo rešitve, kot so resno preverjanje posameznikov pred ustanovitvijo podjetja, vzpostavljanje osebne odgovornosti oseb, ki ne poravnavajo obveznosti, ter izdatnejše financiranje inšpektorjev in organov pregona. Verjetno pa bi morali reševanje začeti tam, kjer se je začelo vzpostavljanje sedanjega sistema. Pri vznesenih neoliberalnih idejah o svobodni podjetniški pobudi.