21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
Ugotovljenih okoli 200 podpisnikov …
… ki na ugotovljen način obveščajo evropsko javnost o resnici v zadevi Patria
Ena izmed okroglih miz Zbora za republiko v zaščito Janezu Janši
© Borut Krajnc
V Zboru za republiko so pripravili »Memorandum slovenski in evropski javnosti« z naslovom »Slovenija – ponovno priča politično motiviranim procesom«. Gre za v angleški in slovenski verziji spisan dokument, ki ga je podpisalo »okoli 200« vidnih podpornikov in prijateljev Janeza Janše, v njem pa opozarjajo, da je bil Janša obsojen zgolj zato, da bi se mračne komunistične sile znebile političnega nasprotnika, »javno priznanega demokrata in prepričanega Evropejca – Janeza Janše«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
Ena izmed okroglih miz Zbora za republiko v zaščito Janezu Janši
© Borut Krajnc
V Zboru za republiko so pripravili »Memorandum slovenski in evropski javnosti« z naslovom »Slovenija – ponovno priča politično motiviranim procesom«. Gre za v angleški in slovenski verziji spisan dokument, ki ga je podpisalo »okoli 200« vidnih podpornikov in prijateljev Janeza Janše, v njem pa opozarjajo, da je bil Janša obsojen zgolj zato, da bi se mračne komunistične sile znebile političnega nasprotnika, »javno priznanega demokrata in prepričanega Evropejca – Janeza Janše«.
In kaj točno piše v memorandumu, ki so ga podpisali sami veliki sinovi in hčere slovenskega naroda, med drugim »nekdanja nogometaša« Miran Pavlin in Mladen Rudonja, »gledališka in filmska igralka« Nina Ivanič ter Gorazd Pučnik, »sin dr. Jožeta Pučnika, idejnega očeta neodvisne Slovenije«? Veliko se govori o neugotovljenem dnevu, neugotovljenem kraju in neugotovljenem komunikacijskem načinu storitve kaznivega dejanja. Cilj prvostopenjske razsodbe v zadevi Patria oziroma »sodne fabrikacije, ki je še bolj bizarna od tiste, ki poteka v Ukrajini proti Juliji Timošenko«, ki je »vzbudila glasne kritike slovenskih pravnih strokovnjakov«, pravijo, pa je »nevtralizacija pro-evropske opozicije v Sloveniji«.
V nadaljevanju navajajo »zaskrbljujoče znake okužbe slovenskega pravosodnega sistema s totalitarnim sindromom«, ki dokazujejo, da je slovenski pravosodni sistem »politično pristranski«. In sicer, pišejo, da so mnogi sodniki in tožilci, ki so sodelovali z jugoslovansko tajno politično policijo, ostali na položajih tudi po osamosvojitvi in so celo napredovali, »poleg tega sta sedanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in generalni državni tožilec Republike Slovenije Zvonko Fišer dokazano kršila človekove pravice in temeljne svoboščine v času totalitarnega režima. Andrej Ferlinc, trenutno tožilec v postopku proti Janši, je bil sodelavec tajne jugoslovanske vojaške obveščevalne službe.« Tako so sredstva politične diskreditacije, ki so jih (vsaj za zdaj) brez dokazov v zadnjem času uporabljali za potrebe pritiska na pravosodje, postala dejstva.
Povedano po njihovem mnenju dokazuje, da je pravosodni sistem v Sloveniji »postal tudi evropski problem«. Ustrezne institucije EU in Sveta Evrope pa si morajo začeti »dejavno prizadevati v podporo prizadevanjem za resnično prenovo slovenskega sodstva«.
Je slovensko pravosodje evropski problem? Razen kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, s čimer ima sicer težave tudi nemalo drugih držav članic Sveta Evrope, je Slovenija zgledna država članica, katere represivni in pravosodni sistem ne kršita človekovih pravic. Pred evropskim sodiščem je bila Slovenija doslej zaradi kršitev v pravosodnem sistemu v 12 letih, odkar spada pod jurisdikcijo tega sodišča, obsojena 229-krat. Od tega se le dve obsodbi ne nanašata na kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. V Svetu Evrope sicer po naših podatkih za zdaj še niso prejeli omenjenega memoranduma, ki jih poziva, naj rešijo Slovenijo pred zlorabami pravosodja v politične namene.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.